Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade Republike Slovenije! Un cordiale saluto a tutti presenti! Tisztelt Hölgyeim és Uraim!

Zakon, ki je bil obravnavan na komisiji in seveda ni prišel na naše klopi danes tukaj na plenarni seji, torej Zakon o ureditvi in spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj glede končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražne sodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, je imel v tem zakonu v bistvu dva pomembna cilja, o katerih smo slišali govoriti tudi pred kratkim oziroma v prejšnjih stališčih. Glavno je, da se naši ribiči ne počutijo sami. Da s strani države, naše države, Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije z ministrstvi čutijo, da imajo vso potrebno pravno pomoč in vso potrebno finančno pomoč.

Vemo, da v zadnjih sedmih letih naši morski ribiči, ki jih je žal zelo malo ostalo, med njimi so tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti, lovijo in si pridobivajo prihodek z gospodarskim ribolovom v Piranskem zalivu. Zaradi tega seveda, zaradi sporov, ki so nastali s strani Hrvaške, ker ni priznala Arbitražnega sporazuma, so dobili globe za prekrške v višini, če se ne motim, nekje okoli 3,5 milijona evrov. Zdaj, da ravno ribiči ponoči zaradi teh kazni ne bi spali, tega ni, ker, kot sem rekel, imajo zagotovo našo državo v ozadju, ki jih podpira in jim nekako zagotavlja pravno in finančno pomoč. Ampak glede na to, da ribiči predstavljajo veliko kulturno dediščino, veliko kulturno identiteto in tradicijo našega okolja, torej primorske, so tudi zaradi tega s spodbudo države Republike Slovenije podali tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki seveda je niso dobili. Samo sodišče je reklo, da je nedopustno, da imajo lahko takšne tožbe pozitivno rešitev. Kaj se zaradi tega dogaja te dni? Naši ribiči so nekako izjavili in rekli, da ne bodo več lovili v Piranskem zalivu, ker vsakič, ko gredo tja, dobiti globo zaradi prekrška, ni lepo. In seveda se ta vsota 3,5 milijona vsakodnevno povečuje. Težave so vsakodnevno. Razumejo, da je Slovenija seveda na pravi strani, da Arbitražni sporazum mora biti sprejet tudi s strani Hrvaške, ampak do tega še ni prišlo in tudi vprašanje, kdaj bo prišlo. Tako da pričakujejo neko rešitev in neke garancije in predvsem se ne smejo počutiti sami. Država mora nadaljevati in biti zraven njih in jim pomagati. Predvsem pa spodbujati to, kar so oni v teh dneh – sem v direktnem kontaktu z njimi – zagotovili, da ne bodo več izvajali gospodarskega ribolova v Piranskem zalivu. Jaz mislim, da bo država samo z močnimi zagotovitvami lahko prišla do tega, da bodo ribiči nadaljevali svojo gospodarsko dejavnost tudi v Piranskem zalivu. Hvala.