Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, drage kolegice in kolegi. Na začetku moram pozdraviti in se zahvaliti kolegicam in kolegom, ki ste zbrali toliko korajže in poguma, da ste s to novelo zakona poskušate vsaj delno odpraviti čisto napako oziroma bedarijo, kot jo je imenoval sam predsednik vlade. Tako da tukaj moje osebno priznanje.
Včasih so na konkurenčnem boju, v konkurenčnem boju tekmovale zgolj korporacije, danes predvsem države oziroma politike. Kakšna mora biti ekonomska politika? Po naši oceni mora biti spodbudna, spodbudna ekonomska politika, če jo definiram v eni povedi, bi se takole glasila ta poved: spodbudna ekonomska politika varuje človekovo dostojanstvo. Tako, da mu omogoča delo. Varnost, pravičnost in upanje, brez poniževanja in brez odvisnosti. Spodbudna ekonomska politika je torej eno ključnih orodij, ena najpomembnejših politik za varovanje in uresničevanje človekovega dostojanstva. Ne gre le za številke, ampak za življenje ljudi. Naj to razložim v nekaj plasteh.
Prvič, dostojanstvo pomeni možnost živeti od lastnega dela. Človekovo dostojanstvo ni zgolj ne biti lačen, ampak imeti priložnost za delo, pravično plačilo in varnost. Ekonomska politika, ki spodbuja zaposlovanje, podpira mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva ne duši dela z nesorazmernimi davki, ljudem omogoča, da niso odvisni od miloščine ali trajne pomoči države, ampak stojijo na lastnih nogah. To je bistvo dostojanstva.
Drugič, socialna varnost brez poniževanja. Dobra ekonomska politika ustvarja dovolj javnih prihodkov, da lahko ščiti bolne, starejše, invalide, pomaga tistim, ki začasno padejo skozi mrežo ne, da bi jih stigmatizirala. Ko je sistem stabilen, pomoč ni sramota, ampak izraz solidarnosti skupnosti.
Tretjič, dostojanstvo družine in prihodnosti. Ekonomska negotovost razkraja družino. Mladi odlašajo z osamosvojitvijo, starši delajo več služb in so odsotni, rodnost pada. Spodbudna politika stanovanja, davčna razbremenitev družin, stabilno okolje daje ljudem pogum za načrtovanje prihodnosti. Dostojanstvo je tudi pravica do upanja.
Četrtič, pravičnost in občutek poštenosti. Če ekonomska politika nagrajuje špekulacije na mesto dela, ščiti privilegirane, dopušča velike razlike med možnost napredovanja, potem ljudje izgubijo občutek pravičnosti. Brez pravičnosti pa dostojanstvo razpade v cinizem in jezo.
In petič, človek ni sredstvo, ampak cilj. Ključna misel, ekonomija mora služiti človeku, ne človek ekonomiji. Dobra ekonomska politika meri uspeh tudi po kakovosti življenja, vidi delavca kot osebo, ne strošek; razume rast, razume rast kot sredstvo, ne kot božanstvo. Je čas dobre ekonomske politike in je čas inventure za ekonomsko politiko neke vlade predvsem na koncu mandata. Primer nespodbudne ekonomske politike gledamo štiri leta. Če pogledamo neto realni indeks neto rasti plač v gospodarstvu, v gospodarstvu vidimo, da če smo avgusta 2025, bili še na indeksu sto, smo decembra 2025 na indeksu 90. O čem govori ta indeks? Primerja mesečno neto plačo tekočega meseca z neto plačo v mesecu preteklega leta, se pravi smo na indeksu 90. Primer nespodbudne ekonomske politike je tudi padec gibanja slovenskega BDP po letih. Če smo leta 2021 imeli rast - vir je Surs - 8,4; 2022, 2,7; 2023 2,4; 2024 1,7 in ocena za leto 2025 je 1,1. Torej, padec v gibanju slovenskega BDP po letih. Kar je pa najpomembnejše, ljudje nam pravijo - tako je izmerila Mediana -, da moramo v naslednji sestavi Državnega zbora oziroma da naslednja Vlada mora kot eno od najvišjih prioritet urediti gospodarstvo. Tako pravi skorajda polovica vprašanih. In na tem se moramo zamisliti, ker je ekonomska politika v razsulu, jo moramo popraviti. Zakona ne bomo podprli.