Ja, hvala lepa. Torej, grem po številkah, rekli ste, gospod Gladek, da formalno izpolnjujemo 60 odstotkov mejnikov in ciljev. Zdaj, tukaj je res pomembno poudariti to, da mejnik pa cilj, recimo, bom tako rekla, pokojninska reforma se šteje ena, tako kot se šteje ena, ne vem, izdaja javnega naročila za nekaj, hočem reči, zelo različne teže, zelo različne teže imajo ti cilji, ki se seštejejo potem v teh 200 mejnikov in ciljev in kot smo ves čas poudarjali, v tem prvem delu je bil, je bilo več teh številk, torej več mejnikov na področju reform, ki so težje in tako naprej. Zdaj pa, če ste si pogledali v tem poročilu, ko štejete, da jih je še 90 mejnikov nam ostalo, ciljev, če pogledate, kakšni so, so pa dejansko vezani na konkreten projekt. Tako da, če boste pogledali število zgrajenih novih sistemov, se pravi, vsak od mojih kolegov ima na svojem področju toliko in toliko teh investicij zdajle za pripeljati do konca.

In ko bo to pripeljano do konca, bodo iz teh različnih področij potem ti mejniki se pokljukali. To je zdaj razlika od tega prvega, drugega dela. Tako da če vam izgleda pač procentualno, da smo v bistvu v zadnjem letu pa šele na 60 procentov, je razlog v tem, a ne. In malo me je zmotilo, ko ste, ko ste rekel, ko ste rekel, da smo si ali da sem si ali da smo si oprali roke, a ne. Meni je bila dodana vrednost tega, da smo se tukaj kvartalno dobivali, ravno to, da smo vam dejansko ves čas z odprtimi kartami tule prihajali, ta poročila nosili v tej standardizirani obliki, da ste videli, da smo pač projekte menjavali, zato smo delali spremembe in tako naprej, da smo jih prilagajali, da smo sekirali ministre, kaj bo, kaj ne bo narejeno in da smo na podlagi tega, kaj bo, kaj ne bo narejeno smo v bistvu tudi prilagajali višino teh posojil, ki smo jih kot država, ki smo jih kot država v bistvu bomo vzeli iz tega mehanizma ravno zato, ker je pač cilj porabiti ta nepovratna sredstva. Mi smo to tukaj blazno ločili. Nepovratna, nepovratni viri je bistveno drugače kot posojila. Zato ker če pogledamo vsebinsko zato da mi izpolnimo neke kriterije, pa dobimo potem iz Evrope posojilo ni to nič drugega, kot da bomo morali en projekt, ki mogoče ne bo pravi čas končan, plačati z lastnimi viri, iz nekih integralnih sredstev, iz nekih namenskih in tako naprej. Tako da v bistvu tu vam zdaj tako malo večplastno odgovarjam na ta vprašanja, ki ste jih imeli. Ali pa še enkrat bi to rada poudarila. Ta instrument ni enak koheziji, pri koheziji je tako, da ko ti narediš en projekt, je toliko stroškov, toliko je upravičenih stroškov in potem pošlješ račun v Evropo in dobiš toliko izplačano. Tukaj smo ves čas vedeli, da ta instrument ni, temu se reče cost-based, se pravi, ne temelji na nekih stroških, ampak mi smo rekli, če bomo naredili to, to, to, to, to, potem bomo dobili toliko denarja. In recimo za neko infekcijsko kliniko v Ljubljani ali pa karkoli, ta denar, ki ga dobimo iz načrta za okrevanje in odpornost ni dovolj, da pokrije vse stroške tega tako da en kup projektov je že bilo takih. Kjer smo pač vedeli za to, da jih bomo naredili, da bomo morali pač en del prispevati tudi sami, se pravi, poleg tega, kar bo prišlo iz Bruslja, da bomo en del sofinancirali tudi sami. Tako da in se mi zdi, da je, da to, kar smo vzpostavili in z vami in v bistvu med sabo, torej organ, torej Urad za okrevanje in odpornost s posameznimi resorji, da smo pač na, kot sem vam tudi, kot smo tudi skozi tu razlagali, na dnevni, na tedenski ravni smo ugotavljali izvedljivost posameznih projektov in zato smo tudi zdaj na koncu znižali v bistvu vrednost teh posojil, ki jih bomo vzeli, zato da smo te neizvedljive projekte v bistvu umaknili, zato da smo dali v to ovojnico nepovratnih sredstev tiste, v katere najbolj verjamemo, da bodo ta pravi čas zaključeni, in da smo ustrezno pač potem znižali posojila.

Zdaj finančna realizacija je zelo zanimivo, da ste vi v bistvu povedal številko iz novembra, ker ste v bistvu imeli vi poročilo, decembrsko poročilo iz vlade in da se vidi, koliko je december. December je vedno zelo, zelo intenziven. Tako da, če pravite, da smo do novembra porabili nekih 460 milijonov, do konca lanskega leta smo jih potem porabili 570, se pravi, realizacija ob koncu leta je ta, ki je tudi napisana, 1,31 milijarde. Vi ste imeli še pač, on podatek tukaj je, veste, še dobro, da se ves čas kaj dogaja, kaj bi bilo, če bi vam mi, ki vam en mesec kasneje tu poročamo, da ne bi imeli nič novega za povedati, torej v življenju načrta za okrevanje in odpornost je vsak dan, pomeni neko razliko, tako da, torej kako naj komentiram, kako naj komentiram, da so resorji za lani napovedali 853 milijonov, na koncu je bilo pa potem porabljenih 570. Da bi lahko zdaj rekla, lahko dam besedo kolegom, a ne, ampak bodo vseeno povedali. Seveda pač načrtuješ ambiciozno, potem se ti pa pač vedno kaj zgodi. In zdaj lani, ko je bilo predzadnje leto, smo še imeli možnost, da smo pač to prestavili v letošnje leto, letos je pa, zdaj pač zastavica pade, tako da tisto, kar je bilo lani, tisto, kar lani ni bilo, se je pač dalo prestaviti v to leto. Zdaj pa pač, kot sem tudi napovedala, in sem tudi sama želela to povedati, do konca, bo napeto. Do konca. Bomo pač gledali, ali bodo ali ne bodo projekti izvedeni. Mi smo se potrudili, da smo tiste, ki so bili najbolj tvegani pa za katere nismo verjeli, da bodo lahko do konca izvedeni do tega roka, ki je od začetka je rok enak do 30. junija oziroma pol v vsa opravila do 31. avgusta, da smo jih izločili. Jaz sem prepričana, da so nas, da so ministri slišali, zato, ker ko ste govorili o odgovornosti, to je odgovornost Vlade in Vlada je odgovorno pač naslovila ta področja, ki ste jih, ki jih je ena druga Vlada sicer pripeljala v ta načrt. To smo pač, to je bilo treba posvojiti, ker to je bil načrt Slovenije in potem izpeljati te projekte, ki so bili zastavljeni.

Zdaj, zdaj, spraševali ste pač o teh sistemskih zamudah, kot rečeno, kot ste tudi že sami odgovorili, ne mi zdaj, tu se ne da, tu se ne da nekaj na hitro spreminjati. Mi smo videli ta pritisk, da smo v bistvu vsak mesec šli s tem poročilom na vlado, da so vsi ministri tam poslušali, kje so kakšni projekti, da smo imeli tam semaforček, kdo je v zamudi, pa je bil rdeč, kdo gre v redu, pa je bil zelen, kaj je treba narediti, da smo pač to vse sproti naslavljali in pač, da se ne bom preveč ponavljala, to kar pač ni bilo zrelo, da smo pač dali ven. Vi morate vedeti, da tukaj imamo res veliko različnih stvari v igri, da smo v končni fazi imeli tudi razpise, kjer je bilo načrtovano, da bomo toliko in toliko denarja razdelili, porabili, pa se potem enostavno na tiste razpise ni bilo dovolj prijav, zato ker v bistvu pogoji, Evropska komisija, pogoji, kriteriji, po katerih se pač deli evropski denar, sploh recimo ta je bil tudi, so bili neki novi pogoji, »do no significant harm«, in v bistvu potem mogoče podjetja, ki niso bila navajena na take pogoje, so se potem prijavila na nek razpis in je bilo potem kasneje ugotovljeno, da ni sploh dovolj prijav in je bilo treba isti, za dosego istega cilja spremeniti te zadeve. Tako da tukaj je en kup enih situacij, ki bi vam zdaj težko povedala naenkrat vse, kaj je bilo, ampak s temi malimi koraki smo pač peljali stvari, jih porivali, jih potiskali do te točke. Tako da zdaj tukaj, ko smo stvari na terenu, se dogajajo. Zdaj danes niste nič tako zelo konkretnega vprašali, tako da niti ne vem, koga bi osrečila ali pa kdo bi, kdo bi želel še kaj ekstra povedati na tem, na tem področju, ko ste spraševali o teh najbolj tveganih projektih. Jaz zdaj v bistvu ne vem, ne želim tako nekaj izpostavljati. Vedno so do konca najbolj tvegani neki infrastrukturni projekti. Mi smo zato pač tudi en del teh železniških prog enostavno pol umaknili, ker pač ni bilo upanja, da bodo in ni imelo smisla, da do konca hitimo in tiste stvari lovimo, če pač ni bilo. V končni fazi je, ne vem, Državna revizijska komisija zdaj tudi spet nekaj razveljavila in tako naprej in bomo videli, kako bomo to rešili, ampak to ni nič novega, to ni nekaj, kar se do zdaj ni dogajalo, to smo bili pri posameznih projektih, ki smo jih delali ali pri cestah ali pri železnicah ali pri plazovih ali pri razpisih za javno torej za podjetja smo jih ves čas sproti naslavljali in jaz sem pač, nimam nobenega, ni nobenega razloga, da bi zdaj ne bilo tako, saj pač volilni cikel na, torej pri enem takem instrumentu, kot je tale zadeva, ki se pač zdaj glih takole končuje od tega enostavno pač ne sme in ne sme biti odvisna in tudi ni odvisna. Tako da jaz bi zdaj tako, jaz bi tukaj zdaj končala oziroma se mi zdi, da to bi vam še rada odgovorila. Torej, ta načrt za okrevanje in odpornost, kot že ime samo pove, je bil postavljen z nekim namenom, da potem, ko bodo izvedene reforme in ko bodo izvedeni ti projekti, ki so bili noter navedeni, da bo pač država bolj odporna, da bo pač na krize, da bodo, ne vem, državljani imeli nekaj od tega. In jaz mislim, da ta cilj nedvomno bo dosežen tudi, če bi na koncu potencialno kakšen projekt ostal v bistvu, bomo rekli, neizpolnjen, zato, ker kot sem vam pač tudi že torej želela povedati, ti projekti so bili v bistvu spravljeni v tek, ti projekti se dogajajo ali bodo zdaj v končni fazi potem res plačani s tem evropskim denarjem, s tem nepovratnim delom ali pa pač iz tega posojila je pa v končni fazi pod črto, kot sem pač skušala tudi prej povedati isto. Posojilo, ki ga dobimo od Evropske unije iz tega mehanizma, je enako, kot če to financiramo sami, ker pač to posojilo bo treba vrniti. Tako da jaz pod črto verjamem, da je ta instrument, da mu tako rečem, da je dosegel svoj cilj. In jaz sem še vedno, to ste mi vedno rekli, da sem preveč optimistična, pa zadnjič ste rekli, da je stanje alarmantno, to ste rekli predzadnjič, ampak jaz ostajam tukaj, vedno sem bila in tudi po tem videnem ostajam optimistka, da tudi potem, ko bomo konec leta pač gledali te rezultate, da bodo ti cilji doseženi.