Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Ja, jaz bi vseeno tudi rekla dve besedi in tukaj pohvalila delo tako ministrstva in Vlade glede izvajanja. In mislim, da se vsi strinjamo, da je načrt za okrevanje in odpornost eden najzahtevnejših razvojnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije. In mislim, da danes tudi lahko rečemo, da ga Slovenija izvaja odgovorno in premišljeno. Tako je tudi potrdila državna sekretarka, da so vsi zahtevki sto procentno potrjeni. To pomeni zagotovo, da imajo jasna, transparentna dokazila o črpanju. Posebej želim poudariti, da je bila četrta sprememba načrta decembra 2025 tudi potrjena na svetu Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve. In da je to seveda dokaz zaupanja Evropske komisije v slovenski sistem izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

S prilagoditvijo mejnikov in ciljev je Vlada tudi ohranila ambicioznost načrta in zagotovila tudi realno izvedljivost. Vemo, da je bilo tukaj dosti govora glede tistih 200 milijonov evrov. In mislim, da je potem glede na prilagoditve tudi ustvarila pogoje, da se lahko črpa peti, šesti in sedmi zahtevek in da so pravočasno oddani. Tukaj rezultati so, več kot polovica sredstev je že počrpana. Tudi ne bi ponavljala s strani državne sekretarke, da je bilo do konca novembra izplačanih milijardo 156 milijonov, da Slovenija to uvršča med najbolj uspešne članice pri izvajanju mehanizma tega NextGenerationEU in da se dodatno potrjuje, da so reforme in naložbe tudi ustrezno in odgovorno zasnovane in da v bistvu Slovenija tudi izpolnjuje evropske standarde.

Ker sem kraška poslanka, bi posebej rada poudarila Kras in seveda obalno kraško regijo. Zame je to ključno, da se načrt za okrevanje in odpornost ne ustavi seveda v Ljubljani, ampak da se prevede v konkretne projekte na terenu in zato posebej izpostavljam dejstvo, da je bilo za obalno kraško regijo namenjenih tudi že veliko izvedenih 130 milijonov evrov sredstev iz Načrta okrevanje in odpornost. Kot je tudi že prej državna sekretarka omenila, gre za večjo požarno varnost. V Sežani se je zgradil oziroma se ureja zdaj dokončno tudi center za civilno zaščito oziroma center za velike požare, na kar sem zelo ponosna. Zdravstvena varnost, tudi z razvojem IT podpore za mobilne enote nujne medicinske pomoči, vlaganja v pitno vodo in kvalitetno pitno vodo. In kar je bila tudi moja zaveza pri vstopu v parlament in tega ne skrivam, potem je tu vlaganje v naravo in urejanje prostora in kar se mi zdi, da je za Kras ključnega pomena tudi zaradi podnebnih sprememb, ki nas žal prehitevajo.

Torej gre tudi za vlaganje v športno infrastrukturo, ogromno športnih dvoran je bilo preurejenih, saniranih, tudi na novo zgrajenih. Ja, tukaj pa je bila tudi odgovornost in na občinah in na županih, kdo se je prijavil na razpis. Moramo vedeti, da zdaj še posebej pred volitvami, žal nam marsikdo očita, kje so določene šole, zakaj se niso zgradile ali obnovile telovadnice, ampak tu je res bila potem prenesena odgovornost na lokalno raven, seveda s sredstvi tudi deleža občinskih skupnosti. In mislim, da načrt za okrevanje in odpornost, gre za dolgoročno odpornost regije, ki se na Krasu še posebej sooča s sušami, požari in seveda tem vodnim stresom. In mislim, da tudi z gotovostjo trdim, da so te naložbe življenjske in bile zelo premišljeno, premišljene.

Zdaj, tudi pozitivno ocenjujem poudarek, da je od 181 mejnikov in ciljev, sicer je že prej kolega Rado Gladek povedal, 109 že realiziranih, od tega 21 formalno potrjenih v okviru širših zaključnih zahtevkov, dodatnih 18 pa po oceni resorjev že doseženih in da se mi zdi tudi po mojem mnenju, da to kaže na visoko stopnjo tudi koordinacije med vsemi resorji in okrepljeno vlogo Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost ter zrelost tega upravljanja projekta. Kot sem povedala, mogoče širši evropski okvir, no, da država Slovenija odgovorno izvaja in da mogoče tudi nastopa v uravnoteženo in odgovorno v, bom rekla, o novih lastnih sredstvih in virih Evropske unije, da je načrt za okrevanje in odpornost, da ni bil po moje samo odziv na krizo in da je pač neka razvojna platforma tudi za naslednje desetletje in da zagotovo tisti rezultati, ki se danes še ne kažejo, da se bodo zagotovo kazali. In mislim, da tudi je pomembno, da se zagotavlja z vsem stabilnost javnih financ in hkrati, hkrati, da se tudi krepi regije in informacijo, to informacijo, ki je na današnji točki, seveda podpiram in jo razumem kot potrditev, da Slovenija na evropski ravni deluje resno. Hvala lepa.