Predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka z ekipo oziroma s kolegi iz ostalih ministrstev, kot je sekretarka v uvodu rekla. Danes se srečujemo zadnjič v tej sestavi na to temo. Tako da imamo še zadnjo možnost, da dejansko opozorimo na težave ali pa na pasti, ki nas čakajo pri izpolnjevanju teh naših ciljev kar se tiče načrta za okrevanje in odpornost.

Zdaj, če gledamo to poročilo, ki ga imamo pred sabo, samo poročilo daje vtis, da se načrt izvaja skladno s pravili mehanizma. Če pa bolj natančno beremo, pa tudi sama sekretarka, mislim, da je v svoji predstavitvi tudi sama nakazala nekaj problemov oziroma nekaj pasti, ki nas čakajo še do konca. Hočem reči, da tudi samo poročilo razkriva več vsebinskih vprašanj in izvedbenih tveganj, da bo ta načrt res v celoti izpeljan tako, kot ste si ga zastavili.

Zdaj, najprej bi se želel ustaviti pri vprašanju dejanske realizacije v primerjavi s formalnim poročanjem. v poročilu navajate, da je bilo izpolnjenih približno 60 odstotkov vseh mejnikov in ciljev. Struktura teh doseženih mejnikov ali pa ciljev po mojem mnenju kaže, da gre v veliki meri sicer za normativne, organizacijske in procesne mejnike. Težava se pa pokaže pri investicijskih in infrastrukturno najzahtevnejših projektih, kjer se potem, bom rekel, ustavi oziroma za zaplete marsikje pri sami realizaciji, saj se še vedno določeni projekti, tudi sami mislim, da ste jih omenili, se nahajajo v fazi izvajanja ali celo začetnih postopkov. In tukaj so zdaj potem vprašljivi dejansko ti razvojni učinki oziroma namen tega načrta za okrevanje in odpornost.

Drug pomemben vidik je finančna realizacija, kot ste sami v poročilu navedli je bilo do konca novembra 2025 izplačanih približno 1,16 milijarde evrov oziroma mogoče je ta podatek bolj pomemben dobra polovica oziroma 54 odstotkov razpoložljivih sredstev. Še bolj povedan je pa podatek glede porabe za prejšnje leto, ki ste jo, ki ste jo sami napovedovali, ko ste za leto 2025 napovedali 853 milijonov evrov porabe, realiziranih pa je bilo le 416,2 milijona oziroma 48,8 odstotka vaše napovedi. To po mojem mnenju kaže na resen razkorak med načrtovanjem in izvedbo, kar sem že prej opozoril, da imamo težavo v tem izvedbenem delu, kar se nam pa pojavlja bom rekel že celo trajanje tega načrta. Zdaj, sami ste opozorili, to pa mislim, da smo tudi mi že večkrat na tem, na tem odboru, ko smo se pogovarjali o tem poročilu, kaj nas čaka, če določeni projekti ne bodo izpeljani v sklopu tega načrta, se pravi, jih bomo morali financirati iz lastnih javnih sredstev, kar je, bi rekel, nedopustno, ker namen je bil, da počrpamo sredstva, ki nam jih iz tega naslova zagotavlja Evropska unija. Zdaj, kot rečeno, smo v zadnjem letu tega načrta, v katerem je treba izpolniti še 90 mejnikov. In vi, v vašem poročilu oziroma iz vašega poročila je jasno razvidno, pa tudi sami ste omenili, čakata nas oziroma upamo še na dva. Na dva, na izplačilo dveh obrokov, osmega pa devetega. Zdaj po podatkih iz poročila je razvidno, da za osmi obrok imamo izpolnjen samo en, en mejnik od 17, za deveti obrok, ki pa naj bi ga pričakovali jeseni, nimamo pa še nobenega izpolnjenega od 43 predvidenih. Tako da tukaj se meni zdi resna težava. In težko, težko se strinjam z oceno oziroma jaz sicer upam, sem po naravi optimist, da bomo dejansko uspeli počrpati oziroma zaključiti ta načrt tako, kot smo si ga zastavili in počrpati vsa sredstva.

Zdaj, večkrat smo na tem odboru v sklopu tega te razprave opozarjali, pa tudi v tem zadnjem poročilu je to še vedno na mizi, te ponavljajoče se strukturne težave nosilnih organov. Se pravi, venomer se pojavljajo isti vzorci, kot so dolgotrajni postopki javnega naročanja, pozno zaključevanje projektne dokumentacije, pogoste spremembe obsegov projektov in priprave dokazil šele tik pred roki za oddajo zahtevkov. Čeprav ves čas tudi vi, kot bi rekel ali pa ta koordinacijski odbor opozarjate na to težavo. Iz samega poročila, pa tudi iz dozdajšnjih poročil pa ni bilo razbrati nekih resnih sistemskih rešitev oziroma tudi mi smo opozarjali na določene pa ne samo v sklopu tega poročila, tudi vlagali smo določene zakone oziroma predloge, da bi spremenili določeno zakonodajo kar se tiče umeščanja v prostor in tako naprej nismo bili uslišani, ampak to se vse kaže potem tudi v primeru tega Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj jaz sem si sicer tukaj zapisal, da želite z načrtom za okrevanje in odpornost prikazati, da ni ogrožen v formalnem smislu, ampak čutil sem pa v besedah oziroma v parih stavkih sekretarke, da pa ni prepričana oziroma da se nam lahko zgodi, da na koncu, da na koncu določenih, bi rekel ukrepov ali pa pač projektov enostavno ne bo, ne bomo mogli izpeljati. In jaz bi tukaj res rad mogoče še malo bolj konkreten odgovor odgovornih, kaj ali pa, da se enostavno pokaže, na krivce. Vi ste tudi sami si prej malo oprali roke, rekli ste, mi smo kot ministrska ekipa, pa kar je res, vi ste najbrž kot ministrska ekipa zastavili načrt, potem se pa stvari ustavijo na ministrstvih oziroma na teh izvajalcih tega načrta, o katerem govorimo. In zdaj prihajamo v to zadnje leto, kjer pač napak oziroma sprememb ne bomo mogli več popravljati. Čaka nas samo še resno delo, kar se tiče izvedbe. In jaz bi to leto, v katerega smo vstopili, bo tudi leto odgovornosti, nekdo bi moral tudi odgovarjati za neuspešno izpeljane projekte. Najbrž nima smisla, da mi tukaj pač to opozarjamo na ne vem kolikih sejah, ampak na koncu koncev, kdo bo odgovoren za nerealizacijo določenih projektov.

Pa da ne bom predolg bi pa za konec mogoče samo par vprašanj, sicer ste delno, ste že nekaj odgovarjali, ampak vseeno glede na to, da sem si jih pač zapisal, glede na prebrano poročilo, bi imel vprašanje kako pojasnjujete razkorak med napovedano porabo sredstev za leto 2025 in dejansko realizacijo do konca novembra, ki je znašala manj kot 50 odstotkov? V razpravi sem parkrat omenil konkretne ukrepe, zato bi vas vprašal, kateri konkretni ukrepi so bili sprejeti za odpravo sistemskih zamud pri porabi sredstev in zakaj ti ukrepi do sedaj niso oziroma so dali v premajhni meri merljive rezultate? Potem me zanima, govorili smo tudi o teh mejnikih za osmi in deveti obrok. Kako ocenjujete tveganje, da bo treba v letu 2026 zaključiti, zaključiti še 90 mejnikov in ciljev? In, ali obstaja rezervni scenarij? To je bolj hipotetično vprašanje. Delno ste že na njega odgovorili, da pač, če ne bomo, če ne bomo uspešni, bomo morali to financirati iz javnih sredstev. Pa kateri projekti so trenutno opredeljeni kot najbolj tvegani, se pravi, kateri projekti po vašem mnenju, za katere projekte je realna možnost, da ne bomo dosegli, da ne bomo v tem roku jih mogli izpeljati?

Zdaj, tukaj sem si dal še eno vprašanje, pa ne vem, če ga v tem zadnjem letu v bistvu sploh lahko sploh rešimo. Se pravi, ponavljajoče težave pri javnem naročanju in projektni dokumentaciji, ki se bodo pojavile v zaključni fazi. Zdaj neko zakonodajo na tem, na tem področju itak ne morete oziroma se ne da spreminjati, bo treba delati s tem, kar imamo. Čeprav, kot sem se večkrat ponovil, smo opozarjali na te stvari, bi rekel, celoten mandat in seveda na koncu smo pa pri odgovornosti. Če bo v primeru večjih zamud, če bodo sprejeti konkretni upravljavski in kadrovski ukrepi, predvsem pa odgovornost, zahtevana odgovornost od dejavnikov, ki bodo na koncu krivi, da določen, da določen del tega načrta ne bo, ne bo izpeljan do konca. Toliko v tem delu. Hvala.