Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Danes bomo predstavniki aktualne Vlade v tej zasedbi na tem odboru še zadnjič poročali o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. V letošnjem letu smo vstopili v zadnje programsko leto izvajanja tega mehanizma. Če spomnim, ta načrt za okrevanje in odpornost je bil v bistvu vzpostavljen med pandemijo covida in takrat je Evropska komisija dala na razpolago do 750 milijard, nekaj v nepovratnih sredstvih, ostalo v posojilih. Tako da zdaj v bistvu, bomo rekli, pet, šest let kasneje, ko to prihaja v končno fazo, ko so države dokončno oblikovale svoje reforme, svoje ukrepe, svoje investicije, se je obseg tega mehanizma znižal, trenutno je nekje na 577 milijardah evrov. Evropska komisija je državam članicam do zdaj izplačala 393 milijard oziroma 68 odstotkov razpoložljivih sredstev, od tega 238 milijard nepovratnih in 156 milijard posojil. Prav v tem tednu so pa finančni ministri potrdili še, mislim, da šest spremenjenih oziroma poenostavljenih načrtov za okrevanje in odpornost, tako da jih je skupaj zdaj 24 držav, nas je že, nas je že torej to popravilo.

Na podlagi razvitosti Slovenije nam je takrat pripadalo, tukaj imamo v tabeli, 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev, medtem ko se je obseg posojil v času spreminjal, tako da trenutno imamo na voljo 526 milijonov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, se pravi 2,1 milijardo skupaj. In kot imamo tu, kot je navedeno, smo že prejeli 1,54 milijarde torej na podlagi vseh reform, ki smo jih izvedli, na podlagi vseh dokazil, ki smo jih Evropski komisiji predložili, kar predstavlja 72 odstotkov vsega, kar imamo na voljo. Od tega smo pa v bistvu izplačali pa končnim uporabnikom, kot vidite, samo v preteklem letu je bilo tega 570 milijonov, do preteklega leta skupaj 740 milijonov, se pravi, skupaj je zdaj 1,3 milijarde že izplačano. Do konca, da pripeljemo zadevo do srečnega konca, je pa približno treba izplačati še nekje 750 do 800 milijonov. Torej tukaj bi rada vseeno pohvalila, da smo do zdaj dobili vse, kar smo poslali v Bruselj, smo dobili izplačano, vse je bilo sto procentno. Tako da, ker je bilo pač, smo se vmes dostikrat primerjali z drugimi državami, mi smo absolutno gledano po vseh statistikah, ki jih imamo, smo najuspešnejše države članice pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj, lani smo poslali, decembra smo poslali peti zahtevek za plačilo, v vrednosti 231 milijonov evrov. Gre za 16 mejnikov in ciljev, recimo kaj je zdaj v igri? Začetek veljavnosti pokojninske reforme, potem izgradnja sežanskega centra za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje, za požare v naravi, potem izgradnja petih novih obstoječih sistemov za odpadno vodo in petih novih oziroma rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, 49 kilometrov rekonstruiranih železniških prog in pa devet zdravstvenih ustanov, ki uporablja centralno hrambo slikovnega gradiva. Izplačilo tega, kar smo poslali decembra, pričakujemo zdaj spomladi in po tem prilivu bomo beležili 80 odstotno koriščenje vseh razpoložljivih sredstev. Ker je letos zadnje leto, seveda ne bomo počivali. Načrtujemo oddajo dveh zadnjih zahtevkov za plačilo, eno bo spomladi, to je osmi obrok za nepovratna sredstva in potem po koncu, ko bo vsega konec, se pravi jeseni 2026, pa še zadnji obrok za nepovratna sredstva in za posojila. Naš cilj ostaja po vseh spremembah torej načrta za okrevanje in odpornost, po vseh prilagoditvah sto procentno koriščenje vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev. Torej v roku zdaj manj kot pol leta je treba zaključiti vse preostale odprte reforme, glavnina vseh aktivnosti mora biti zaključena do konca junija, skrajni uradni rok za potem vse aktivnosti, povezane z mejniki in cilji, je pa 31. avgust. Kot rečeno oziroma kot tukaj zapisano, tudi 30. september je rok za oddajo zadnjega zahtevka za plačilo v Bruselj in pa potem do konca leta dobimo zadnja izplačila iz EU proračuna.

Torej na ministrstvu ali pa na ministrstvih ocenjujemo, da smo delo, ki smo ga v bistvu prevzeli, da smo opravili korektno. In kot vam tudi tukaj redno poročamo, jaz mislim, da je to bila res dobra praksa, ker v tem izvajanju tega mehanizma, to ni bil vladni projekt, a ne, to je bil projekt te države in zato smo pri tem sodelovali. Tako da, spoštovane poslanke in poslanci, zadevo puščamo v dobrem stanju. In seveda smo tudi z vašo pomočjo uspeli pripraviti, uskladiti in na koncu tudi izpeljati ključne sistemske reforme, to so pokojninska reforma, reforma trga dela, dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema in pa plačno reformo. Tako da za to bi se dejansko, za to tvorno sodelovanje bi se rada vam vsem zahvalila. Reforme so bile, kot vemo, a ne, in tudi vedno so velik izziv, trd oreh, ampak v bistvu smo, nekako zdaj ocenjujemo, da smo jih 32 od 36 pokljukali. Torej, kar nam tukaj na tem področju še ostaja, so še odprte reforme. Torej na področju turizma zaključujemo realizacijo reforme za krepitev trajnostnega razvoja turizma in pa na področju šolstva imamo še posodobitev učnih načrtov za vzgojo in izobraževanje za varstvo predšolskih otrok, za osnovne in za srednje šole in pa posodobitev programov poklicnega izobraževanja in posodobitve visokošolskih učnih načrtov. To je še ta košček torej reformnega dela, ki se bo zdaj zaključil, medtem ko zdaj v zadnjem obdobju, v zadnjih pol leta, da rečem, je pa zdaj ključno, kaj se bo dogajalo pri zaključevanju naložbenih ukrepov. Tudi tukaj ali pa še predvsem tukaj je pomembno nenehno budno spremljanje njihovega izvajanja do ravni posameznih projektov. Zdaj, če se bo izkazalo, a ne, da posamezen projekt, ki ga imamo zdaj napeljanega, ne bo zaključen v času načrta za okrevanje in odpornost, bo treba zanj najti druge finančne vire oziroma prilagoditi njihov obseg, po potrebi še nadomestiti z izvedljivimi projekti oziroma preostanek sredstev preusmeriti v druge naložbe. Tako da ta tveganja, da ne bo tu kakšnih napačnih interpretacij, bodo pač vztrajala do konca. Mi smo sproti naslavljali vse, kar smo zaznali kot tveganja, vse, kar smo pač videli, smo pač šli spreminjati te zadeve. To je bilo res neskončno tega medresorskega usklajevanja in to bomo pač, kot rečeno, vztrajali tudi do konca. Tako da od 1370 projektov po celi Sloveniji je v celoti zaenkrat zaključenih 310 projektov. Izplačana je ta 1,3 milijarde, kot sem že omenila. Zdaj, če spet povem par konkretnih primerov, ki so drugi, kot tistih, ki smo jih recimo decembra kazali, sta zdaj zaključeni energetski sanaciji stavb Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Potem recimo na področju sodstva imamo v 19 sodnih dvoranah je zdaj možno podnaslavljanje v živo. Potem se je začelo nameščanje robotov za shranjevanje in razdeljevanje zdravil v bolnišničnih lekarnah. Med prvimi tu sta lekarni Onkološkega inštituta Ljubljana in pa Splošne bolnice Slovenj Gradec. In pa v Vseslovenskem centru za velike požare v naravnem okolju v Sežani je bilo lani izvedenih 28 usposabljanj, ki se jih je udeležilo več kot 500 oseb. In pa tudi tole, tako imenovana ozelenitev izobraževalne infrastrukture se zaključuje. Se pravi, več teh šol je bilo prenovljenih. Nedavno so se dijaki in učitelji Srednje gozdarske, lesarske, zdravstvene šole Postojna so se razveselili nove nove športne dvorane. Tako da jaz verjamem, da naš skupni cilj ostaja enak ne glede na prihodnjo sestavo oziroma glede na sestavo prihodnje Vlade in Državnega zbora. To je tole sto procentno koriščenje nepovratnih sredstev za krepitev odpornosti. Trenutno so pogoji vzpostavljeni, da nam kot državi to uspe. Bo pa nedvomno napeto in razburljivo čisto do konca, ker kot rečeno, zdaj pa konkretno dokončanje posameznih projektov pa ni več toliko odvisno od, da rečem ministrske, od ministrstev ali pa od Državnega zbora, kot so bile recimo reforme, ampak je zdaj od upravičencev, se pravi, kako potekajo zadeve na terenu, od podjetij, od javnih zavodov, od občin, ki posamezne projekte vodijo oziroma izvajajo. Mi smo tukaj s kolegi vam na voljo za vaša potencialna vprašanja. Toliko pa zdaj zaenkrat za uvod. Hvala.