Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državni svetnik!

Naj uvodoma poudarim, da je področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji dobro sistemsko urejeno, zagotovljena je preglednost pri izbiri projektov in njihovem ocenjevanju, hkrati pa so sredstva namenjena za mednarodno razvojno sodelovanje uporabljena ciljno in učinkovito. Dovolite mi, da orišem sistemsko ureditev, ki smo jo v več kot 20 letih razvili na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Leta 2006 je bil sprejet prvi zakon in 2008 prva državnozborska resolucija, ki sta začrtala temelje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Naše sedanje delovanje temelji na resoluciji, ki jo je potrdil Državni zbor leta 2017 in na vladni strategiji pripravljeni na osnovi te resolucije, prav tako v letu 2017. Področje natančno ureja zakon iz leta 2017, druga zakonodaja in podzakonski predpisi. Vse to tudi zagotavlja kontinuiteto našega mednarodnega razvojnega sodelovanja. Razvojna politika je potrjena v Državnem zboru, prav tako je podvržena rednemu parlamentarnemu nadzoru. Vlada izvaja svojo politiko v okviru mandatov, ki jih dobi od Državnega zbora, in o porabi proračunskih sredstev redno in pregledno poroča tudi temu odboru. Zadnje poročilo je bilo Odboru za zunanjo politiko predstavljeno oktobra 2025.

Slovenija je glede razvojnega sodelovanja večkrat dala odločne mednarodne zadeve, zaveze, prav tako potrjene v državnem zboru, med drugim, da si bo za uradno razvojno pomoč prizadevala nameniti vsaj nič cele 33 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Državni zbor je vlado pozval, naj pripravi scenarij za pot do teh 0,33 odstotkov, zaenkrat smo na 0,23 odstotkih, prav tako akcijski načrt za dvig odstotka ali za uresničitev zaveze ni bil nikoli pripravljen. Prek uradne mednarodne razvojne pomoči uresničujemo mednarodne zaveze Republike Slovenije, saj smo leta 2004, ko smo pri Svetovni banki zaradi uspešnega razvoja slovenske ekonomije in družbe dosegli preskok iz države prejemnice v državo v državo donatorico in s tem prevzeli odgovornost za svoj prispevek k mednarodnemu razvoju. Naj poudarim tudi, da so razvojni in humanitarni projekti eno ključnih orodij slovenske zunanje politike. Z njimi v praksi uresničujemo vrednote in usmeritve za katere se zavzemamo ne le z besedami, ampak tudi s konkretnimi dejanji, s tem zagotavljamo solidarnost, na katero smo Slovenci in Slovenke še posebej ponosni, pa tudi prejemniki katere smo bili že večkrat. Z razvojnimi in humanitarnimi projekti prispevamo k ustvarjanju stabilnosti, preprečevanju kriz in kvaliteti življenja v regijah, kamor namenjamo našo razvojno pomoč. Prioritete so Zahodni Balkan, vzhodno sosedstvo in podsaharska Afrika. Na ta način prispevamo tudi k varnosti in stabilnosti v Sloveniji. Preko projektov podpiramo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Podpiramo tudi specializirane slovenske izvajalske inštitucije. Nevladne organizacije in hkrati odpiramo priložnosti za slovenska podjetja, strokovnjake in druge inštitucije, ki sodelujejo v projektih in prenašajo tudi znanje in tehnologije. V nadaljevanju se bom opredelila do priporočil, ki jih je v okviru zahteve za sklic izredne seje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec, in ste jih predstavili tudi v uvodu te seje.

Kar zadeva prvo priporočilo, naj poudarim, da so vsi podatki o projektih, financiranju, ciljih, prejemkih in izvajalcih že sedaj javno dostopni, dosegljivi so na spletni strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, pa tudi na spletnih straneh izvajalskih partnerjev. Vsa financiranja imajo jasno pravno podlago v zakonu, noben projekt ne more biti financiran brez jasne pravne podlage. Merila, postopki in metodologije, ki izhajajo iz podzakonskih aktov, so objavljeni na spletnih straneh MZEZ kot nacionalnega koordinatorja za razvojno sodelovanje. Letna poročila o uradni razvojni pomoči z jasno predstavitvijo porabljenih sredstev, prejemnikov, izvajalcev, oblike in namena so po potrditvi na vladi redno posredovana Državnemu zboru in Državnemu svetu. Praviloma jih Odbor za zunanjo politiko obravnava na rednem oktobrskem zasedanju in kot rečeno, zadnja takšna predstavitev je bila oktobra lani. Zaradi obstoječe transparentnosti, jasne dostopnosti podatkov in rednega poročanja Vlade Državnemu zboru o porabi sredstev ocenjujemo, da bi priprava dodatnega vzporednega pregleda, kot ga priporočajo predlagatelji, pomenila podvajanje obstoječih informacij in dodatno administrativno breme brez da bi prinesla dodano vrednost za nadzor ali javnost, zato Vlada ocenjuje, da ni potrebe po sprejemu predloga priporočila številka ena.

V odgovoru na drugo priporočilo pojasnjujem, da so vsa ministrstva v letu 2004 skupaj imela za razvojne in humanitarne projekte na voljo približno 24,5 milijonov evrov razpoložljivih sredstev, to predstavlja 0,1 procent oziroma dobro desetinko odstotka državnega proračuna. S temi sredstvi je Slovenija nudila humanitarno pomoč Ukrajini, Palestini, Sudanu, Bosni in Hercegovini ob poplavah, Libanonu in nekaterim drugim državam, iz teh sredstev je pokrila tudi humanitarne in razvojne prispevke, mednarodnim organizacijam, nudila podporo za vse projekte slovenskih specializiranih izvajalskih inštitucij, nevladnih organizacij. Prav tako pa so iz tega obsega sredstev financirani projekti, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport financiralo preko agencije Unido ali Ministrstvo za finance preko Medameriške razvojne banke. Predlagano priporočilo o prerazporeditvi teh omejenih sredstev na področja, kot jih našteva predlagatelj bi oslabila našo mednarodno verodostojnost in tudi našo solidarnost. Solidarnost, ki smo jo bili Slovenci deležni že večkrat, na primer zaradi poplav leta 2023, ko smo prejeli pomoč tudi od držav, katerim smo pred tem namenili sami pomoč, solidarnostno pomoč. In te države so bile tudi Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija. Uradna razvojna pomoč ne predstavlja konkurence domačim socialnim in razvojnim politikam, temveč dopolnjuje celostni pristop k zagotavljanju globalne stabilnosti, zmanjševanju migracijskih tokov in preprečevanju kriz, ki neposredno vplivajo tudi na Slovenijo. Predlagana prerazporeditev sredstev torej ne predstavlja učinkovitega prispevka k reševanju navedenih izzivov, zato Vlada predlaganih priporočil ne podpira.

Tretje priporočilo se nanaša na večletno financiranje. Torej tu naj pojasnim le, da je predvidljivo in večletno financiranje temelj učinkovite razvojne in humanitarne pomoči, omogoča kontinuiteto, večjo vidnost, boljše upravljanje in večjo odgovornost izvajalcev. To je mednarodni standard, ki ga priporočajo OECD, Evropska unija, Združeni narodi in Slovenija je bila k temu eksplicitno pozvana tudi v okviru zadnjega medsebojnega pregleda OECD. Omejevanje večletnega financiranja bi pomenilo korak nazaj tudi za naše lastne izvajalske inštitucije, o katerih sem govorila prej in so v zadnjih letih postale prepoznani centri odličnosti. Predloga priporočila iz navedenih utemeljitev Vlada torej ne podpira.

Glede četrtega priporočila želim poudariti, da je preglednost že zagotovljena na visoki ravni. Deloma sem to naslovila že pod prvim priporočilom, vsi podatki so javni, letna poročila se obravnavajo na Vladi, z njimi se seznani Državni zbor in o tem opravi razpravo v tem odboru. Izvajajo se redni pregledi namenske porabe sredstev, terenski obiski in ocene ciljev projekta notranje in zunanje evalvacije. Izvajalci o dolgoročni učinkovitosti poročajo tudi tri leta po zaključenem projektu. Leta 2024 je bila opravljena tudi zunanja evalvacija vladne strategije, ki vodi v nadaljnje izboljševanje sistema. Vzpostavljanje dodatnih vzporednih sistemov bi pomenilo več administracije in stroškov, ne pa boljšega nadzora. In še to, glede primerjanja porabe v tujini z domačimi programi je treba jasno povedati, da gre za metodološko neustrezne primerjave, gre za različne cilje, za različne pravne podlage, vrste javnih politik in s tem tudi za različne kazalnike. Torej naša ocena je, da priporočilo številka štiri ne prispeva k večji odgovornosti ali preglednosti, temveč predvsem podvaja že obstoječo ureditev in bi lahko celo oslabilo učinkovitost slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ob že sicer omejenih administrativnih zmogljivosti, zato ga Vlada ne podpira.

Če v zaključku strnem, sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči deluje pregledno, odgovorno in v interesu Slovenije, v interesu slovenskih državljank in državljanov. Sredstva, ki jih Slovenija namenja za uradno razvojno pomoč, so resda omejena, vendar uporabljena ciljno in odgovorno, ob upoštevanju potreb držav v razvoju našega znanja in vidnosti delovanja. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem izpolnjujemo svoje mednarodne obveznosti, izkazujemo solidarnost ter hkrati zagotavljamo priložnosti za slovenske izvajalske inštitucije, strokovnjake in odpiramo poslovne priložnosti za slovenska podjetja. Mednarodno razvojno sodelovanje je tudi orodje slovenske zunanje politike, prek njega prispevamo k stabilnosti razmer v partnerskih državah in s tem tudi prispevamo k varnosti Slovenije.

Hvala lepa.