Ja, spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani oziroma predstavniki in predstavnice vlade, spoštovane kolegice in kolegi.

Kot že rečeno smo v Slovenski demokratski stranki vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točko Predlog priporočil v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini. Najprej se moramo iskreno soočiti s stanjem javnih financ. Proračun je pod vedno večjimi pritiski, odhodki države se povečujejo, zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju višje porabe in po našem mnenju napačne politike vlade doktor Roberta Goloba. Prihodki pa ne rastejo v enakem tempu. To pomeni da se razkorak med porabo in prihodki povečuje in ko se ta razkorak povečuje pomeni da moramo biti pri vsaki porabi javnega denarja še toliko bolj odgovorni. V času, ko so sredstva omejena proračun pa obremenjen bi morale biti prioritete jasne in usmerjene predvsem v reševanje domačih problemov. Ko ljudem nalagamo nove prispevke in dodatne obremenitve moramo znati tudi pojasniti kam ta denar gre in kakšne učinke ima. Prav tako je vprašanje prioritet porabe denarja slovenskih davkoplačevalcev danes ključno politično in družbeno vprašanje. Danes namreč ne govorimo o abstraktnih težavah. Govorimo o realnih stiskah ljudi. O stiskah, ki jih državljanke in državljani občutijo vsak dan v čakalnicah zdravstvenih domov in bolnišnic, ob položnicah, ki so iz meseca v mesec višje, pri iskanju stanovanja ki je za mlade družine pogosto nedosegljivo, pri skrbi za ostarele starše in pri občutku negotovosti glede lastne prihodnosti. Zdravstveni sistem je pod velikanskimi pritiski, čakalne dobe se ne krajšajo temveč se v mnogih primerih še podaljšujejo. Kadrovski primanjkljaj ostaja nerešen, veliko ljudi je prisiljenih iskati zdravstveno pomoč v samoplačniškem sektorju ali pa celo v tujini. Dolgotrajna oskrba, ki je bila predstavljena kot ena ključnih reform v praksi, še ne zagotavlja pravočasne in dostopne pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, breme ostaja na družinah in lokalnih skupnostih. Posebej težak je položaj upokojencev; ob rasti življenjskih stroškov se vse več starejših znajde na robu revščine, pokojnine ne sledijo realnim izdatkom. Hkrati se mladi soočajo z nedostopnim stanovanjskim trgom, cene nepremičnin in najemnin so za povprečnega človeka postale praktično nedosegljive. Državni odziv na to problematiko je počasen in brez jasnih, otipljivih rezultatov. Ne smemo pozabiti niti na posledice poplav in ujm; sanacije potekajo prepočasi, sistemskih rešitev za boljšo protipoplavno varnost in infrastrukturo še vedno ni v obsegu, ki bi preprečeval ponavljanje istih katastrofalnih scenarijev. Ob tem se javni sektor sooča s kadrovskimi težavami, učinkovitost javnih storitev upada, zaupanje ljudi v delovanje države pa se krha. Hkrati se gospodarstvo in zaposleni soočajo z vedno višjimi davčnimi obremenitvami - Slovenija sodi med države z visoko obdavčitvijo dela. To neposredno vpliva na neto plače zaposlenih in na stroške delodajalcev. Namesto razbremenitve se uvajajo novi prispevki in nove obveznosti, obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo zaposleni, delodajalci in upokojenci, čeprav sistem v praksi še ne deluje, kot je bilo obljubljeno. Enako velja za obvezni zdravstveni prispevek; ljudje plačujejo več, občutnih izboljšav v dostopnosti in kakovosti storitev pa ne vidijo. Gospodarstvo opozarja tudi na vse več regulacij in administrativnih bremen. To zavira investicije, zmanjšuje konkurenčnost in otežuje ustvarjanje novih delovnih mest.

In prav v tem času se del denarja slovenskih davkoplačevalcev namenja za projekte v tujini. Tukaj se pojavi ključno vprašanje: ali so naše proračunske prioritete res pravilno postavljene? Medtem ko doma primanjkuje sredstev za več milijonov, se večmilijonski zneski namenjajo projektom v drugih državah. Gre za konkretne projekte in konkretne zneske za projekte na področju infrastrukture, upravljanja voda, javnega premoženja, boja proti korupciji in upravljanja javnih sistemov v državah zahodnega Balkana, Afrike in Bližnjega vzhoda. Govorimo o več milijonih evrov, namenjenih za posamezne projekte v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Keniji in drugod. Naj bo jasno: ne nasprotujemo legitimni humanitarni pomoči in ne nasprotujemo mednarodnemu sodelovanju. Solidarnost ima svoje mesto. Problem pa je pomanjkanje jasnih informacij o tem, komu so ta sredstva namenjena, kakšni so dejanski učinki teh projektov in kakšen nadzor se izvaja nad porabo denarja. Gre za zneske, ki bi lahko imeli pomemben učinek tudi doma na področjih, kjer se že leta soočamo s sistemskimi težavami. Ključno vprašanje je ali je v trenutnih razmerah upravičeno, da Slovenija prevzema večletne finančne obveznosti v tujini, medtem ko doma ne zmore učinkovito urediti temeljnih sistemov. Drugo ključno vprašanje pa je ali javnost sploh ima jasen vpogled v merila, po katerih se ti projekti izbirajo, ter v razmerje med porabo za administracijo in dejanskimi učinki na terenu. Dodatno problematično je, da se ob takšni porabi denarja v tujini doma hkrati povečujejo obremenitve za prebivalce in gospodarstvo. Ljudje plačujejo več, dobijo pa občutek, da se razmere v ključnih javnih sistemih ne izboljšujejo. To ustvarja občutek dvojnih meril. Doma se zahteva več, odgovornost za porabo denarja pa se razprši. Zato je ta razprava nujna. Ne zato, da bi zavračali solidarnost, ampak za to, da bi postavili jasna pravila in jasne prioritete. V času omejenih javnih financ mora država najprej poskrbeti za svoje ljudi, za zdravstvo, za dolgotrajno oskrbo, za dostojno življenje upokojencev, za dostopna stanovanja, za varnost, infrastrukturo in nenazadnje za konkurenčno gospodarstvo. Mednarodno sodelovanje ima svoje mesto, vendar ne na račun zanemarjanja domačih potreb in dodatnega obremenjevanja ljudi v Sloveniji. Če želimo ponovno vzpostaviti zaupanje v zaupanje delovanje države moramo pokazati, da znamo denar slovenskih davkoplačevalcev uporabljati odgovorno, pregledno in predvsem v korist ljudi doma. Prav zato s to zahtevo za sklic izredne seje jasno sporočamo, najprej Slovenija, potem pa vsi ostali. Le takšen pristop lahko ponovno vzpostavi zaupanje ljudi v delovanje države ter zagotovi odgovorno, pregledno in pravično upravljanje denarja slovenskih davkoplačevalcev.

Na podlagi vsega povedanega smo pripravili predlog priporočil za odločanje na seji Državnega zbora v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini. Kot je bilo rečeno, smo pripravili sklepe oziroma štiri točke, pa dovolite, da jih samo še na kratko navedem. Prva točka: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila pripravi in Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje celovit pregled vseh mednarodnih humanitarnih, razvojnih in drugih projektov, financiranih iz proračuna Republike Slovenije.

Naslednja točka, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila pripravi predlog prerazporeditve proračunskih sredstev tako, da se del sredstev, namenjenih spornim projektom v tujini, prioritetno preusmeri v izboljšanje položaja upokojencev in starejših, zdravstvo, odpravo administrativnih ovir, sanacijo in protipoplavno varnost, infrastrukturne projekte, razbremenitev prebivalcev in gospodarstva, izboljšanje dostopnosti javnih storitev v Sloveniji.

Tretjič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da do vzpostavitve jasnih meril preglednosti in nadzora ne prevzema novih večletnih finančnih obveznosti za mednarodne projekte, razen v nujnih primerih, ki jih mora posebej utemeljiti in o njih predhodno obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

In četrtič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila zagotovi najvišjo stopnjo transparentnosti porabe denarja slovenskih davkoplačevalcev tako, da na enem mestu, na državnem portalu javno objavi celovite preglede, poročila in evalvacije vseh projektov, financiranih v tujini, ter omogoči jasno, primerljivo in redno posodobljeno javno primerjavo med porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev v tujini in financiranjem domačih programov. Toliko, hvala.