Lahko na kratko. Hvala spet obema razpravljavcema, kot smo deloma že razpravljali pri prejšnji točki, ampak ker je sedaj seja odprta za javnost bi samo res želela ponoviti, da Slovenija ali pa predvsem z vidika Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki spremlja te zunanje vidike hibridnih groženj. Mi se bomo vedno, tudi v teh razpravah v torek zavzemali seveda za deljenje teh dobrih praks, katere skupna točka bo ta center. Spodbujanje programov medijske pismenosti. To absolutno ja. Še posebej, ker gre za v državah kandidatkah na Zahodnem Balkanu za veliko manjšo medijsko pismenost kot v Sloveniji, ampak tudi to, kar ste, poslanec Lipičnik, izpostavil, podporo družbeno odgovornim medijem. Tudi to je del te strategije, del tega ščita za demokratično odpornost, za podporo demokraciji. Seveda ta družbeno odgovorni mediji preverjajo informacije. In dodajam še tudi pač, da gre tukaj za spodbudo tudi akademski sferi, ki se ukvarja z dezinformacijami, s filmi. Tako da se mi zdi, da je korak bližje temu kar kakršno je vaše razumevanje, gospod poslanec.

Izpostavila bi še vseeno, da gledamo tudi z vidika naših prihajajočih volitev. To so prve državnozborske, ki potekajo v dobi raznih GPT in pa množične prisotnosti raznih dibfekov oziroma dezinformacij. Povrh pa še zaznavamo, da izostaja oziroma upada interes za novice po vsem svetu. Imam podatek, da se kar 39 procentov ljudi aktivno izogiba novicam v primerjavi z 29 procentov iz leta 27. In večina državljank in državljanov danes informacije pridobiva. Prek družbenih omrežij, kjer je preverjanje minimalno in ne samo iz, kot bi rekla, družbeno odgovornih medijev, tako da vsa prizadevanja, ki bi v bistvu nekako, ne, ne bi rekla posegala, ampak ki bi omogočila, da preverjamo oziroma da se zoperstavljamo dezinformacijam, so z naše strani dobrodošla. Hvala lepa.