Hvala lepa, predsednik za besedo. Pozdrav vsem članicam in članom odbora, strokovnim sodelavcem, kabinetu predsednice in pa vsem državljankam in državljanom, ki nas pri obravnavi te pomembne teme zagotovo spremljajo.

Za začetek pa morebiti, spomin na dve, tri misli, preden. Sem zaprisegel v Državnem zboru je bilo zaslišanje in tam je bila moja osnovna misel na tem odboru, da seveda varnost, odpornost in obramba ni leva, ni desna, ampak je naša, slovenska. Večina ljudi, tudi članov odbora, se tega drži razumem pa, da je pred 22 marcem dovoljeno vse, četudi gre to na škodo Slovenije. Za kaj gre, na škodo Slovenije? Če se dobro delo, napredek, trud, dodatno opremljene, pripravljene in kadrovska krepitev omalovažuje, potem to zagotovo za tiste, ki delamo in delajo v tem sistemu ni pozitivno, ni dobro. Ljudje si namesto izmišljene, za lase privlečene politikantske kritike, zaslužijo odkrito besedo, spodbudo, pohvalo in pa zahvalo. V naši zgodovini sta ena, dva zanimiva zapisa. Eden je iz obdobja pred drugo vojno, iz časov Koseskega, ki je zapisal: "Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti." In tole, kar smo mi danes slišali, je poniževanje nas samih. Ta druga misel, ki bi jo pa lahko večkrat prebrali in bi si jo zapomnili, je pa tista iz Krsta pri Savici, kjer Prešeren pravi, Slovenec že mori Slovenca brata kako strašna slepota je človeka. To bi si tisti, ki te puhlice, izmišljotine, Facebook novice vsak dan delite med slovensko javnost, ki seveda verjame, vse prevečkrat verjame, nima pa moč vseh teh dejstev preveriti. Ključna trditev mojega današnjega nastopa v 35-letni zgodovini te države ni bilo obdobja, v katerem bi bilo za varnost, odpornost, obrambo, opremljanje storjenega toliko kot v obdobju te vlade od leta 2022 do 2026. To je ključna trditev in zdi se mi zelo pomembna, ker jo bom v nadaljevanju tudi konkretno in pa podrobno obrazložil.

Eden od izmišljenih razlogov za seveda političen sklic današnje seje je neka depeša, ki jo seveda očitno nekateri imate in se je tudi naslov pa številko slabo prebral iz različnih virov, ki ste jih dobili in so notranje politično motivirani, kaj je ta depeša in kako do nje pride. Naši zavezniki, zavezniška komisija članic Nata, pride po rednem postopku vsake dve leti v našo državo in ocenjuje zmogljivosti. V letošnjem letu pa je prej prišel osnutek draft nekega teksta s katerim člani komisije obveščajo prek naših diplomatskih služb, kakšno je ta trenutek njihovo mnenje in pa razmišljanje o informacijah, ne dejstvih, ki jih imajo o obrambi, odpornosti, opremljanju v tej državi. Komisija bo pripravila zaključno poročilo, mednarodna komisija kdaj do maja in junija in takrat ga bomo videli in pa obravnavali. Postopek je predpisan, člani te komisije so bili v tej državi, pregledali so številke, pregledali so nabave in prepričan sem in z vso odgovornostjo trdim, da so zapustili to državo z drugačnim prepričanjem, z drugačnim mnenjem, kot je bilo pa iztrgano samo v delčku te depeše. Tisti, ki imate interno depešo, zakaj smo tako krivični do te države, da se pa ni prebralo, da so pa številna področja v katerih smo kot država, kot obramba, kot vojska, kot sistem naredili znaten, viden in pa merljiv napredek. Katera so ta področja? Zagotovo protizračna obramba. Trije sistemi IrisT, o tem nihče ne piše. Zakaj ne pišemo o artilerijskih zmogljivostih, ki se krepijo, zakaj ne pišemo o nabavah helikopterjev? Jaz sem pa na to ponosen, da so nekateri od njih tudi lažji, da v to državo pridejo v manj kot enem letu in da v tem sistemu za sistem nujne helikopterske pomoči prav s temi helikopterji v Slovenski vojski opravimo 745 intervencij na leto. Tisti, ki se norčujete iz pomola, iz slovenske ladje, govorite tu neke stvari, ki ne držijo. Jaz sem prepričan, da Triglav, naše morje ni priplul po zraku, ampak po vodi. Če želimo biti in ostati pomorska država in na tem trdno stojim, potem je treba krepiti zmogljivosti. Prvič v zgodovini ima naša ladja svoj pomol. Pomol je v pomembnem delu na Mostovžu tudi zasluga in pa lastno delo našega 14. logističnega bataljona. Namesto, da bi se vsi tisti, ki danes modrujete in delite levite, vprašali, pogledali pred ogledalo, kaj smo pa mi takrat naredili, ko smo bili na vladi? Ničesar od tega. Rdeča nit, h kateri se bomo danes najbrž še neštetokrat vrnili, sta dve bataljonski bojna in pa izvidniška skupina in pa za ti dve skupini ustrezno število po standardih Nata predpisanih osemkolesnih bojnih vozil. Koliko časa že delamo in gradimo to zmogljivost? Petnajst let. Kolikokrat ste bili v teh 15 letih v vladi? In pa ključno, ko Slovenki, Slovencu rečeš Patria, zaradi nas v politiki sinonim za to, da je nekaj slabega, nekaj narobe, da gre za korupcijo. Patria je zmogljivost, ki slovenski pripadnici in pripadniku omogoča mobilnost in pa varnost. In pa ključno vprašanje, kdo je zamočil, da smo do tega prišli? Na Finskem, v Avstriji je bila obsodba korupcije jasna, pri nas v Sloveniji, zaradi po vašem krivosodja je zgodba zastarala. Pri nas v Sloveniji ljudje niso bili oproščeni, ampak je proces zastaral. Gremo naprej. Stvari, ki smo jih v tej državi naredili in zakaj smo dosegli 2,05 odstotka pri obrambnih izdatkih so vidne na tem grafu. Točno se vidi kaj je na obrambnih izdatkih storila kaj ta vlada in kaj so delale druge. Ja, dosegli smo obljubljena, dogovorjena in predpisana 2 odstotka ob tem pa poleg osnovne obrambne sposobnosti oborožitve, krepili tudi infrastrukturo, zdravstvene in ostale kapacitete. Sredstva za glavno opremo Slovenske vojske, vključno s sredstvi za raziskave in razvoj, ki jih mora biti 2 odstotka. Koliko jih je bilo v letu 2021? 93 milijonov. Koliko jih je bilo v letu 22? 165 milijonov. Koliko jih je bilo v letu 23? 201 milijon. V letu 24 226 milijonov in v letu 25, 326 milijonov. Kdo torej krepi obrambno sposobnost kdo jo je pa zanemarjal? Sredstva za glavno opremo Slovenske vojske. V letu 2021 ste najbolj sposobni za to namenili 14,6 odstotka v letu 2022 22,4, danes v letu 2023 23 odstotkov, v letu 2024 25 odstotkov in v letu 2025 22 odstotkov. Grafi, tabele, matematika in številke so jasne.

Gremo naprej, sredstva za raziskave in razvoj. Ja, treba je krepiti slovensko obrambno industrijo in to delamo. Ko smo prevzeli mandat, je bilo število podjetij v grozdu obrambne industrije tam nekje okrog 50, danes jih je 200. Veliko od teh stvari smo videli na sejmu in jaz moram reči, da sem na ustvarjanje številnih podjetij, tisočev slovenskih inženirjev in zaposlenih lahko izjemno ponosni. Imeti moramo pa sredstva za lastne raziskave in razvoj. In na eni strani pljuvamo čez naše, hvalimo tuje, obenem pa dodajamo, da vse, kar je tuje, v primeru zaostrenih razmer ne bo delovalo. Za raziskave in razvoj, spodbujanje slovenskega je bilo v letu 2020 namenjenih 27 tisoč evrov, 720 tisoč evrov, v letu 2021 en milijon pa 89 tisoč, v letu 2022 2 milijona 289 in v letu 2023 11 milijonov, v letu 2024 16 milijonov in v lanskem letu 15 milijonov. Je slabo, je greh, je narobe krepiti slovensko industrijo? Pa saj to niso vojaška podjetja, to so podjetja, ki delajo marsikaj za to, da nam je življenje v tej državi lažje in boljše. Ključno sporočilo pa: znamo, hočemo in zmoremo. Vsa tehnika je izjemno pomembna. Spoštovane in spoštovani, ključni pa smo in ostanemo ljudje, kakšen bo naš naboj, moment, želja braniti ta najlepši košček naše domovine na svetu. Če bomo se tega lotevali s stalnimi delitvami, lažmi, podtikanji in prepiri, potem se nam slabo piše. In tisto, kar je naše najmočnejše orožje, nista dve bataljonski bojni skupini, ne, enotnost, sodelovanje in pa spoštovanje.

Jaz ne vem ali je v času do volitev res dovoljeno podatke prikrajati, lagati, si izmišljevati, zato nekaj dejstev, ki se tičejo našega kadra in so za to državo spodbudni, pohvalni in pa spoštovani. Kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske. Leta 2021 na področju štipendiranja, takrat je bilo štipendij 92. Veste, koliko jih je danes? Danes je štipendij preko 800. Preko 800 mladih, ki bodo prišli v sistem. Kar se tiče stasa, leta 2021 258, v letu 2022 padec na 186, potem pa v letih 2023, 2024 in 2025 skok, rast zaradi dobrega dela direktorata in zaradi zavedanja Slovenk in Slovencev, da je braniti domovino, se za to pripravljati, hvalevredno, spoštljivo in dragoceno. V letu 2023 325 na novo v letu 2024 345 in v letu 2025 379. To je podatek za stalno sestavo in pa za število zaposlitev. V letu 2022 jih je bilo 186, v lanskem letu 379. Hvala lepa, pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ker ste se nam pridružili. Pomemben del je tudi pogodbena sestava. Dajmo pogledati, kakšne so bile številke v pogodbeni sestavi v časih, ko smo v tej državi se najbolj zakreditirali, ko smo v tej državi razmetavali z milijoni in milijoni. Pa se vprašajmo, koliko smo vložili v Slovensko vojsko. Pogodbena stava, pogodbena rezervna sestava v letu dva 2021 - 733, v letu 2022 - 771, in pa potem rast vsako leto v letu 2025 je teh ljudi že 1316 in v letu 2026, številka nam še raste, smo na številki 1365. Pomemben je, kakšen je tudi odnos, sporočilo in pa delo z mladimi. Če bodo mladi poslušali negativizem, laži izmišljotine, uvodno razpravo in pa naše brezplodne prepire, potem jih bo to slabo zanimalo. In za to mladi rabijo spodbudo, podporo in pa prosto in pa priznanje, pohvalo. In zato sem ponosen na številke, ki se nanašajo na prostovoljno služenje vojaškega roka. Ne boste verjeli, tudi tu lepa in spodbudna rast. Leta 2020 je bilo teh ljudi 106, v letu 2021 - 285, v letu 2022 - 278 in v letu 2023 - 323, v letu 2024 - 383 in v letu 2025 - 384.

O štipendijah sem vam že govoril, tudi na področju štipendiranja rast. Zakaj štipendiramo, ne štipendiramo za poklic, pripadnice, pripadnika, samo za poklic vojakinje, vojaka. Mi štipendiramo za 60 različnih poklicev. Rabimo strokovnjake računalništva, elektrotehnike, kibernetike, varnosti, strojništva, zdravnike, letalce, pilote, inženirje in ves ta sistem se krepi. Tako da to so trenutki, dejstev in pa resnic. Jaz sem zadovoljen, da sem tu slišal tudi sporočila iz Münchenske varnostne konference. Ne vem, nikogar od vas nisem videl gor, jaz sem pa tam bil tudi načelnik, tudi zunanja ministrica. Sporočila so bila spoštljiva, da se moramo v vseh zavezniških državah, predvsem pa v Evropi, dodatno krepiti, pripravljati, usposabljati, predvsem pa držati skupaj. To je bilo ključno sporočilo Münchenske konference. Podatkov, kaj vse smo dobrega storili, je še obilica. Jaz sem prepričan, da bo v razpravi za to še čas, nekaj pa preprostih dejstev. Spoštovane poslanke in poslanci, predvsem opozicijski. Poslikajte in predstavite javnosti v kakšnem odstotku ste se udeleževali sej Odbora za obrambo. Vmes vas na več kot tretjini sej ni bilo, zdaj pred marcem bomo pa prepirali, delili in sklicevali izredne seje. Se vam zdi to resno, se vam zdi to normalno? Prej je bilo slišati stavek, da če ima kdo volilne, predvolilne obveznosti na terenu, je to pomembnejše kot sodelovanje na Odboru za obrambo. Treba javnosti povedati. Poslanke in poslanci imajo za delo v volilnih enotah rezerviran ponedeljek ali pa še kakšen drug dan, drugače se pa dela v parlamentu in osnovna naloga vsakega poslanca je prisotnost na delovnih telesih in na glasovanjih. Ker smo začeli politizirati, še nadaljujem. Kje se meri tudi prisotnost poslank in poslancev z udeležbo na glasovanjih. Poslanke in poslanci koalicije, tisti najboljši, 98 in nekaj več odstotkov. Tisti, ki zdaj sklicujete tole sejo, pa tam nekje od 51 do 60 odstotkov. In za to moram res reči, hvala lepa za sklic te seje, da lahko ločujemo zrno od plev, da rečemo bobu bob in da domoljubje niso flance, domoljubje so dejanja. Gospodu Mahniču je bilo o tem, kaj smo naredili na področju ognjene moči, tudi pisno odgovorjeno. Očitno se je vprašanje nekje na poti mogoče malo zaustavilo, ampak na ministrstvu hranimo datume kdaj smo kaj poslali in kaj storili in jaz sem vesel, da danes te podatke imate. Od številnih stvari, ki so bile kupljene, bom naštel najpomembnejše. Taktično transportno letalo Spartan. Imamo dve letali, Martina Krpana in pa Edvarda Rusjana, oba letita razen takrat, ko sta na servisih in pa rednih predpisanih vzdrževanjih. Nimam kot minister podatka, da bi bile kakršne koli težave z rezervnimi deli. Imamo tudi modul za reševanje, ki pa, zaradi krivde dobavitelja je služi, deluje, nima pa še vseh certifikatov. Kakšnih 14 dni nazaj smo bili v Milanu ne da slovenski večnamenski helikopterji AgustaWestland AW139M bodo, so že, prvi je že v konkretni izdelavi in rok dobave so leto, začetek leta 2027, potem se bomo pa pogovorili tudi o nadaljnjih potrebah. Lahka kolesna oklepna vozila, 4 × 4. Dobili smo jih več kot 160, so ustrezno opremljena in na njih seveda vadimo in vežbamo. Se pa tudi pri njih kaže, kako dragocena je, če je tehnika čim bolj domača, da seveda ni treba čakati dlje časa na rezervne dele iz tujine. Kopenski sistem zračne obrambe, omenjeni sistemi najsodobnejše obrambe, / nerazumljivo/ in tudi ustrezne vrednosti artilerija Slovenske vojske. Povedali smo, da gre za samovozne francoske sisteme in naročili smo 12 kompletov. Taktična tovorna vozila. Ne vem, zakaj ste nekateri operirali s podjetji, ki ne držijo z rabljenostjo. Okvirni sporazum je bil sklenjen 4. avgusta 2025 s podjetjem / nerazumljivo/ Nemčija. Vrednost okvirnega sporazuma je bila 24 milijonov in pa 269000 evrov in dobave so načrtovane v letih 26 in 27. Prehod na oborožitev. Ne, puške smo imeli prej in jih imamo zdaj za pripadnika in pripadnico. Ni vseeno, kakšno lahko osebno oborožitev ima, kajti ta oborožitev mu omogoča obrambo. In v Slovensko vojsko se že uvajajo avtomatske puške Scar 5,56 milimetrov z bombometom in pripadnice in pripadniki so z njim zadovoljni. Podobno je tudi s pehotno oborožitvijo. Nakup puško, mitraljezov z dobaviteljem Arex d. o. o. in pa tudi nadaljnja pehotna oborožitev v Sloveniji narejena polavtomatska pištola. Ja, slovensko znanje je dragoceno in pomembno, zato tudi daljinsko vodene oborožitvene postaje Loki, naše znanje, naša izdelava, daljinsko vodene oborožitvene postaje Mangart 25 in moram reči, da v sistem teh kupel je vključenih 20 slovenskih podjetij, inženirjev, raziskovalcev in zato se jim s tega mesta javno opravičujem za tiste omalovažujoče besede, ki so bile izrečene na uvodu te seje. Dalo bi se naštevati še jaz se veselim debate, ki jo bomo imeli v nadaljevanju. Moje misli bosta dopolnila tako načelnik Generalštaba kot tudi državni sekretar in jaz sem prepričan, da boste svoje dodale tudi poslanke in poslanci.

Še enkrat pa apeliram, poglejmo kaj je dobrega, pohvalimo to, bodimo kritični do tega, kar manjka, predvsem pa delujmo enotno slovensko in ne pokvarimo tega, kar smo cel mandat gradili in je bila enotnost znotraj Odbora za obrambo velika.

Še dve misli, kritično, negativno je bilo razmišljanje tudi o vložkih v nastanitvene kapacitete. Slovenija in naša skrb in dolžnost sta dva pomembna koridorja Koper- Ljubljana-Hodoš, Koper-Ljubljana-Cerklje ob Krki-Novo mesto, Novo mesto že prej in pa potem Zagreb. Ob teh za zavezništvo dragocenih oseh in žilah, ki morajo biti infrastrukturno urejene tako, da prenesejo transport, tehnike, omogočajo pa tudi mobilnost naših prebivalk in prebivalcev, to je zmogljivost zavezništva in vanjo je bilo vloženo veliko, ker je bilo potrebno. Pojdite si pogledati v kakšnih objektih za prenočevanje lahko prenočijo naše in pa zavezniške sile v Postojni v vojašnici Edvarda Peperka. Namen tega je, da se tisti, ki brani domovino, tudi za ceno največje žrtve, ki je možna, da se počuti spoštovanega, in da ima dobre pogoje za delo, vajo in pa učenje. Na tej točki se bom ustavil, pa se zagotovo še oglasim, Hvala lepa.