Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 34. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da ste zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani, in sicer poslanec Jakopovič ter poslanci Mojškerc, Lenart, Poglajen, Hoivik in Tanko, ki so službeno odsotni. Magister Urško Klakočar Zupančič nadomešča poslanka Sara Žibert.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POZIVA POLITIČNE SKUPINE EVROPSKE LJUDSKE STRANKE IN NJENEGA VODJE MANFREDA WEBRA EVROPSKEMU KOMISARJU ZA VLADAVINO PRAVA MCGRATHU, NAJ EVROPSKA KOMISIJA SPREMLJA PREGON ČLANOV NSI V SLOVENIJI V ZADEVI KNOVS IN NAJ PREUČI ALI BI BILO TREBA SPREJETI USTREZNE UKREPE.

Zahteva poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelji.

Preden preidemo na obravnavo navedene zadeve, bi vas želela opozoriti, da med razpravo upoštevate predpise s področja tajnih podatkov oziroma drugih varovanih podatkov in me naprej opozoriti, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Torej uvodno predstavitev zahteve za sklic bom podala sama, ki, danes v imenu predlagatelja.

In sicer, uvodoma najprej poudarjam, da predmet te razprave ni presoja utemeljenosti očitkov o konkretni kazenski zadevi, temveč varstvo načelnega institucionalnega ravnotežja, torej neodvisnosti pravosodja in tožilstva ter meja političnega vplivanja in seveda suverenost Republike Slovenije in njenih samostojnih in neodvisnih organov. Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber je 10. februarja letos javno pozval Evropsko komisijo, naj preuči zadevo in oceni ali je kazenski pregon, vložen pred državnozborskimi volitvami, skladen z načeli pravne države. Še istega dne je politična skupina EPP, torej Evropska ljudska stranka, v pismu evropskemu komisarju za vladavino prava komisijo pozvala, naj spremlja pregon članov NSi in naj preuči ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe. V pismu izražajo zaskrbljenost, da bi kazenski postopek lahko dajal videz politizacije ali vplivanja na politično tekmo, Evropsko komisijo pa je pozvala k oceni časovnega vidika in celo vsebine obtožnih predlogov. V poslanskih skupinah koalicije opozarjamo, da takšni pozivi pomenijo neposredno problematiziranje zakonitosti in legitimnosti kazenskega pregona, ki ga vodi neodvisni državni organ v Republiki Sloveniji. Državna tožilstva in sodišča v Republiki Sloveniji so po ustavni ureditvi politično neodvisni organi. Niso podrejeni Vladi, ne političnim strankam ali parlamentarni večini, temveč delujejo kot strokovni organi v okviru načela delitve oblasti. Kazenski postopek zoper izvoljene predstavnike ne pomeni političnega pregona, nasprotno, spoštovanje vladavine prava pomeni, da smo pred zakonom vsi enaki in da o morebitni kazenski odgovornosti odločajo izključno pristojni pravosodni organi v zakonitem postopku. Politično ocenjevanje časovnice vložitve obtožnega predloga ali namigovanja na njegovo morebitno instrumentalizacijo brez pravnomočnih odločitev pomeni pritisk na organe pregona in sodno vejo oblasti. Takšni javni pozivi evropskim institucijam, naj spremljajo ali celo preučijo ustreznost konkretnega kazenskega postopka - odprtega postopka -, ustvarjajo vtis zunanjega nadzora nad delovanjem slovenskega pravosodja. Še posebej problematično je, kadar takšen poziv prihaja iz politične skupine, katere člani so neposredno politično povezani z osebami, zoper katere teče kazenski postopek. S tem se ustvarja vtis zaščite političnih zaveznikov in relativiziranja avtonomije nacionalnega pravosodja. Če bi namreč kdorkoli menil, da v konkretni zadevi obstajajo resni in utemeljeni dvomi o neodvisnosti ali zakonitosti delovanja Specializiranega državnega tožilstva, kar bi bilo v neposrednem nasprotju tako z nacionalno zakonodajo kot tudi s pravom Evropske unije, so za to v pravnem redu Evropske unije jasno predvideni postopki, vključno s sodnim varstvom pred Sodiščem Evropske unije. Posebej problematično je, da se z javnim problematiziranjem konkretnega kazenskega postopka ustvarja vtis, da so neodvisni organi v Republiki Sloveniji podrejeni vladajoči politiki, kar je v neposrednem nasprotju tako z ustavno ureditvijo kot tudi z evropskimi pravnimi standardi. Takšni očitki brez vseh pravnih podlag spodkopavajo zaupanje javnosti v pravno državo ter mečejo dvom v delovanje institucij, ki so dolžni ravnati neodvisno in strokovno škodijo Republiki Sloveniji. Pomenijo nevarno prakso, ki ne le ustvarja politični pritisk na pravosodne organe, temveč tudi škoduje ugledu Republike Slovenije v evropskem prostoru, saj jo prikazuje kot državo z domnevno politično nadzorovanim pravosodjem, kar ne ustreza dejanskemu stanju. Takšno ravnanje odpira nevaren precedens, v katerem bi se vsako kazensko obravnavo političnih funkcionarjev lahko razglašalo za politični pregon zgolj na podlagi časovnega okvira ali političnega konteksta. To pa bi v praksi pomenilo izvzem določenih političnih akterjev iz dosega pravne države, kar je v neposrednem nasprotju z načelom enakosti, vsaj pred zakonom. V Republiki Sloveniji je torej pravosodna veja ena od treh ustavno določenih vej oblasti. Njeno neodvisnost je treba varovati tako pred notranjimi kot tudi pred zunanjimi političnimi pritiski. Zato v koaliciji menimo, da poziv politične skupine Evropske ljudske stranke Evropski komisiji v zadevi KNOVS, torej odprti zadevi, pomeni nedopusten poseg v neodvisnost in nepristranskost slovenskega pravosodja ter odpira nevaren precedens politizacije konkretnih kazenskih postopkov na evropski ravni.

Tako, sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Na seji sodeluje kolega, ki sicer ni član odbora, ampak izvolite, prosim besedo, kolega ... ?