Hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani odbora, lepo pozdravljeni!

Pred nami je obravnava zahteve Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti členov Zakona o dedovanju, ki urejajo način ugotavljanja obračunske vrednosti dediščine in obveznost upoštevanja oporočnih razpolaganj in daril v primeru prikrajšanja nujnih deležev. Vlada Republike Slovenije se je v mnenju do zahteve Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti Zakona o dedovanju že opredelila in pojasnila, zakaj se ne strinja z mnenjem vlagatelja zahteve, da je imela zapustnica vso pravico, da s premoženjem odplačno ali neodplačno razpolaga, kot želi v korist svojih zakonitih dedičev ali koga tretjega in da veljavna ureditev bistveno prekomerno posega v svobodo ravnanja zapustnika na premoženjskem področju.

Dovolite mi, da v uvodu na kratko podam naslednje. Bistvo spora, ki se obravnava pred okrožnim sodiščem, je v tem, katere pravne posle zapustnice je treba upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine, od česar je odvisna velikost nujnega deleža in obveznost zmanjšanja oporočnih razpolaganj oziroma vračanje daril. Institut nujnega deleža posega v zapustnikovo pravico, da prosto razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti kot tudi med živimi, a hkrati predstavlja tudi kompromis med neomejeno svobodo testiranja in možnostjo dedovanja zapustnikovih svojcev. Zgodovinsko gledano je nujni delež namenjen predvsem zaščiti načela dedovanja v družini, njegova, njegova temeljna podstat pa je v skrbi za družino in zagotavljanju družinske solidarnosti tudi v času po smrti zapustnika.

S tem, ko zakonodaja ureja nujni delež, hkrati določa, da obstaja del premoženja, s katerim zapustnik ne more veljavno razpolagati z oporoko, saj je rezerviran za nujne dediče in na ta način posredno ščiti starejše pred pojavom tako imenovane dedne nestrpnosti, ki se manifestira v najrazličnejših oblikah finančnih zlorab starejših in ranljivih oseb.

Veljavna zakonska ureditev prav s tem, ko ne določa časovne omejitve oziroma obdobja, ki bi sodišče omejevalo pri presoji sklenjenih pravnih poslov med zapustnikom in dedičem, omogoča enako obravnavo vseh dedičev. Izpodbijana zakonska določba predstavlja dopustno omejitev lastninske pravice posameznika, saj gre za izpeljavo ustavnega načela socialne vezanosti lastnine. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je nujni delež skladno z določbami Zakona o dedovanju manjši od zakonitega deleža in da je krog nujnih dedičev omejen. Podrobneje pa se je Vlada glede zahteve Okrožnega sodišča za oceno ustavnosti opredelila v pisnem mnenju. Hvala lepa.