Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

V obravnavanem ustavnem sporu je zahtevo za oceno ustavnosti vložilo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je prekinilo pravdo med zakonitimi dediči po pokojni zapustnici. V postopku so tožniki zatrjevali prikrajšanje nujnih deležev, ker je zapustnica za časa svojega življenja neodplačno razpolagala s svojim premoženjem, ki ga je podarila nekaterim zakonitim dedičem. Okrožno sodišče pa bo moralo za to v prekinjenem postopku uporabiti določbi Zakona o dedovanju, ki določata način določanja vrednosti zapuščine v teh primerih, in sicer se v obračunsko vrednost zapuščine štejejo tudi vsa darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal zakonitim dedičem.

Vlagatelj zahteve meni, da ta klasični inštitut, ki ga je poznalo že rimsko pravo in je v Sloveniji v veljavi že od leta 1977 dalje. Prekomerno posega v svobodo razpolaganja in lastninsko pravico zapustnice, saj naknadno zapustničinim razpolaganjem pripisuje pravne posledice, ki jih zapustnica za časa svojega življenja ni hotela. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijano določbo ustavnopravno uravnoteži, tako da določi primerno časovno obdobje pred smrtjo, ko bi bilo tako razpolaganje še mogoče izpodbijati.

V tej zadevi gre za ustavno presojo zakonskih določb, ki urejajo horizontalno razmerje med nasprotujočimi si interesi več posameznikov, kar Ustavno sodišče opravi po tako imenovanem principu praktične konkordance.

Vlagatelj zahteve izhaja iz predpostavke, da je potrebno lastninsko pravico in svobodo razpolaganj posameznika varovati tudi po njegovi smrti. Vendar pa navedeno ne izhaja iz ustaljene sodne prakse tako Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča, ki postopke v primerih, ko vlagatelj ustavne pritožbe umre že pred vložitvijo ustavne pritožbe, ustavijo. Po naravi stvari se torej varujejo le človekove pravice še živečih posameznikov, po njegovi smrti pa le podedljive človekove pravice njegovih dedičev.

Tudi v obravnavanem primeru, izpodbijani določbi, ki zahtevata, da se darila, dana za časa življenja zapustnice, vštejejo v obračunsko vrednost zapuščine, ščiti enakopravnost vseh zakonitih dedičev med seboj, tako da uravnoteži njihove položaje. Pri tem pa vprašanje posega v svobodo preteklega neodplačnega razpolaganja umrle zapustnice, ni več ustavno pravno relevantno. Zato Ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi, da izpodbijani institut v Zakonu o dedovanju ni v neskladju z Ustavo. Hvala lepa za besedo.