Samo malo.

Torej, gospod komisar me je prosil, da morda po dveh kolegih odgovori na nekaj, ker je bilo ogromno zadev v teh razpravah tudi vprašanja, vprašanja in podvprašanja. Tako da bo sedaj odgovoril kolegu Toninu in pa kolegu, ki je sedaj predstavil, Gregoriču, pa potem nadaljujemo z vsemi, ki ste še prijavljeni k besedi.

simultano tolmačenje govora - ANDRIUS KUBILIUS (evropski komisar za obrambo in vesolje): Zelo kratko odgovor gospodu Gregoriču.

Obstaja več načinov za mir v Ukrajini in seveda razumem, da želite povedati, da se želi Ukrajina predati in to bo prebada(?) mira, Ukrajine / nerazumljivo/ jaz mislim, da to ni pravi mir, mislim, da se Ukrajina brani ne zgolj sama sebe, ampak tudi Evrope, ampak trenutno je največja ovira za mir v Evropi neoimperialistična politika predsednika Putina in na to moramo biti pozorni. Ali se lahko doseže mir, kako se lahko doseže mir, ali se to lahko doseže na pravi način. Seveda dejansko mora biti pravičen in mora biti trajen, kar pomeni, da Rusija in Putin mora razumeti, da ne bo dosegel nič v Ukrajini, da ne bo zmagal te vojne in je odvisno od naše…, kar je pa odvisno od naše podpore Ukrajini. Dvanajst milijard na leto, kar je bilo do sedaj za Ukrajino, ki so…, isti znesek tudi s strani Američanov je manj kot 0,0 in nekaj odstotkov GDP-ja. Tukaj vidim izziv, ko govorimo o naši obrambi, smo se dogovorili z Natom, da bomo porabili 3,5 odstotka GDP za našo obrambo, ampak ko govorimo o Ukrajini, govorimo o 0,1 odstotka in hkrati govorimo o tem, da Ukrajina brani nas. Torej, nekaj ni prav in naše razmišljanje moramo izboljšati, povečati podporo Ukrajini, da bo prevladovala na bojnem, na bojišču in dosegla mir.

Drugič, kako bomo, v… koliko sredstev potrebujemo in zakaj jih namenjamo obrambi. Po mojem mnenju od naša civilizacija, od antičnega Rima ni imela boljšega odgovora, kot ga je imela antični Rim, ko so govorili o miru, ko ima, ko želite mir, se pripravite na vojno. Ni drugega odgovora. Kar pomeni, da potrebuje…, moramo vlagati v naše obrambne zmogljivosti, ne gre za majhna sredstva, ampak je manj kot Nato države članice, so porabile za njihovo obrambo pred, pred padcem berlinskega zidu. Torej, dejansko je, da se moramo na to spomniti in to razumeti in takrat so nad države članice bile razmeroma, tudi ekonomsko in družbeno. In ne pozabimo na to, ta aspekt, ta vidik razvoja. Star sporazum nuklearni dežnik je seveda tisto, o čemer države članice razpravljajo, /nerazumljivo/ člani nameravajo nuklearni ščit še zagotavljati. Aegis rakete so del našega programa, da bomo zmogli se braniti pred balističnimi napadi v soseščini, niso tako dobre pri obrambi pred ruskimi balističnimi raketami. Zato moramo povečati naš obrambni zračni ščit, vesoljni ščit, da bomo lahko ohranili mir na kontinentu.

In ko govorimo o Ukrajini in miru v Ukrajini, ne smemo nikoli pozabiti, da je Rusija začela vojno proti Ukrajini in da je Rusija tista, ki lahko takoj doseže mir, če bi nehala in se z vojnimi spopadi in umaknila sile iz Ukrajine. Torej, to je, kar mi v Evropi, v Sloveniji moramo biti pozorni na to. In situacija, s katero je soočena sedaj Ukrajina, torej Rusija proti majhni državi, kot vemo podobno bi se lahko zgodilo baltskim državam ali pa balkanskim državam. Torej, to je tisto, česar ne smemo pozabiti in moramo biti solidarni z Ukrajino.

Na vprašanje gospoda Tonina glede prilagoditve institucij ter dejansko moramo poiskati način, kako razviti naše institucije, je več vidikov tega vprašanja kako, kako razvijamo ta del, to področje, kako upravljamo z njim, sedaj razvijamo Evropsko obrambno unijo. Te razprave so zelo ključno tudi o členu 374(?) iz evropskega sporazuma, ki vzpostavlja obveznost vsem državam članicam Evropske unije, da nudijo vzajemno pomoč v primeru agresije, vojne agresije. Zelo pomemben člen, ki mu, ki potrebuje dodatno pravni, pravni jezik, dopolnitve o implementaciji in njenem izvajanju. Kajti vidim, da obstaja problem, saj imamo razprave o evropski neodvisnosti, avtonomnosti, evropski obrambi in razvoju na tem področju. Že zadnjih deset let potekajo te razprave in zelo podobno je govoril leta 2015 predsednik Komisije Juncker, zato se sprašujem vprašanje. Torej, sedaj imamo, smo soočeni z drugo situacijo, imamo izzive na področju varnosti in obrambe, ampak vprašanje, kako iti naprej s pravilnimi odločitvami. In mislim, da imamo pomanjkanje platformo, kjer bi se velika vprašanja, kjer bi se o teh vprašanjih razpravljali, razpravljali. Zato sam menim, da je dober primer na tem področju IFA plus skupina, ko bi se velike evropske države Nemčija, Francija, Italija, Španija, Poljska in včasih Združeno kraljestvo se srečevale, da bi se pogovarjali o varnostnih garancijah za Ukrajino in so bile sposobne doseči neke odločitve, ki veljajo potem za druge. Zato, predlagam, da se ta IFA plus 5+ format formalizira v neke vrste evropski varnostni svet, o katerem ste že pred desetimi leti napovedovala Macron in Merkel, ampak najprej menim, da potrebujemo dobro platformo, kjer bi se te razprave in ideje poglobljeno razpravljale in v tem okviru tudi sprejemale ustrezne odločitve.