Spoštovani kolega Premk, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjamo s 134. sejo tudi Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje naj povem, da kolega Andreja Hoivika nadomešča kolega Jožef Lenart in kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Jožico Derganc - kolegico in kolega lepo pozdravljam na današnji 134. seji Odbora za zadeve Evropske unije. Naj povem, da na seji je zagotovljeno tolmačenje iz slovenskega v angleški jezik in seveda tudi obratno. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni evropski komisar za obrambo in vesolje, gospod Andrius Kubilius, ki ga lepo seveda pozdravljam med nami, poslanci Evropskega parlamenta

iz Republike Slovenije, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen torej takšen dnevni red seje tega odbora, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DELOVNI PROGRAM EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2026 "TRENUTEK EVROPSKE NEODVISNOSTI"

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Seveda pa besedo najprej predajam evropskemu komisarju za obrambo in vesolje, gospodu Andriusu Kubiliusu, da nam predstavi delovni program Evropske komisije za tekoče leto.simultano tolmačenje govora - ANDRIUS KUBILIUS (evropski komisar za obrambo in vesolje): Lepo pozdravljeni, vsem lep pozdrav, vsem skupaj. V veselje mi je, en privilegij mi je, da sem lahko tukaj z vami in da predstavim komisijo in predstavim naše skupne aktivnosti. Začel bom pa z osebno noto.

Najprej, če se vrnemo, leta 1990-1991 sem bil predsednik neodvisnega gibanja, tudi sodelovali smo s Slovenijo in soočali smo se z izzivi iz Moskve in podobno. In se spomnim vaše delo za neodvisnost vaše aktivnosti, organizirali smo različne humanitarno pomoč in ljudje so zelo dobro razumeli dogajanje v vaši državi in vaše ljudi. Drugič. Ko prihajam v nacionalne parlamente, želim povedati, par besed o tem kako sem vedno zadovoljen s pogovori z vami, kajti v svojem političnem življenju sem 29 let preživel v parlamentu, še vedno sem mlad, ampak saj veste. In občasno sem bil tudi premier, tako da poznam obe strani, tako parlamentarno delo kot vladno delo. V zadnjih petih letih, preden sem bil v Evropskem parlamentu, sem bil komisar v obrambo in vesolje. Torej, kar zanimivo področje. Ko govorimo o programu komisije ne bi porabil preveč časa, saj bi rad imel razpravo na to temo torej, v zvezi z mojimi odgovornostmi, tako za obrambo kot tudi za vesolje, kajti dejansko je vesolje zelo pomemben del tudi obrambne politike, obrambnega področja. Kar zadeva programa, naslov govori samo sam zase torej trenutek evropske neodvisnosti, ki je pomenljiv, zakaj je temu tako. In predsednica komisije je ob različnih okoliščinah uporabila iste besede, da potrebujemo evropsko neodvisnost. Saj je jasno, zaradi vseh možnih nesigurnosti imamo agresijo Rusije v Ukrajini, imamo izzive, grožnje v Nemčiji, Nizozemski, drugih državah in vemo, da se Rusija lahko Rusija odloči, da preizkusi člen 5. Nato sporazuma in to je za nas, kot vemo, zelo velik izziv in zato moramo okrepiti naše obrambne sposobnosti. Drugi izziv seveda je tudi, da ne govorim o tem, da smo seveda presenečeni nad tem, kar naši partnerji, gospod Trump izjavi, ampak hkrati po drugi strani pa je treba zagotoviti strateško strateške spremembe v Združenih državah v geopolitičnih razmerah. Nedavno je bila objavljena njihova nacionalna obrambna strategija in v okviru tega in tudi, zaradi geopolitičnih sprememb je dejansko se njihova pozornost usmerila na Indopacifik. In zato nas sprašujejo, da prevzamemo odgovornost za lastno evropsko obrambnost, kar za nas pomeni, da moramo okrepiti naše sposobnosti in našo avtonomnost in neodvisnost, da bo obramba postala ključna prioriteta. In po drugi strani, če želite biti seveda močni, neodvisni, je treba okrepiti našo konkurenčnost, kar je druga prednostna naloga. Torej, govorimo sedaj o dveh prednostnih nalog v letošnjih letih, ena je povezana z varnostjo, druga s konkurenčnostjo. Torej, to so osnovne smernice, kaj nameravamo narediti v okviru letošnjega leta. Poleg tega uradno seveda govorimo tudi o tem, da naše osnovne, ko poimenujemo naša osnovna načela imamo sedem ključnih temeljnih načel, ki bodo vključene v prednostne naloge naših prednosti, se pravi konkurenčnost, trajnostna blaginja, druga je varnost in obramba, tretja je spoštovanje oziroma poenostavitev evropskega prava, govorimo o tako imenovanem poenostavitvenem omnibusu, tudi na področju obrambe. Saj veste, kaj to pomeni. Namreč, treba je, predstavljeni smo preizkusom v naslednjih dveh, treh letih v različnih agresijah, ki na osnovah našega poznavanja, da se preusmerja fokus na vojno ekonomijo v Rusiji, medtem ko imamo v Evropi posamezne države, ki skladno s pravili, predpisi, evropskimi predpisi, zgolj za evropsko industrijo, da zgradijo nove sposobnosti, za to potrebujejo štiri leta, zgolj za osnovno zagotovitev kapacitet. Tako da, saj veste, treba je zagotoviti dovoljenje, vse podobno, da se zgradi, da zgradijo tovarne in podobno. Zato je treba spremeniti in poenostaviti predpise. Načrtujemo tudi, okrog 20 pobud, ukrepov, zakonodajnih ukrepov, ki se bodo osredotočili na poenostavitvi. Drugič, čiste in digitalne inovacije so drugi princip, kar je za nas zelo pomembno in lahko temu seveda govorimo o umetni inteligenci in govorimo tudi o boju proti podnebnim spremembam, kar ostaja strateška prioriteta. Dejansko moramo pogledati, kaj deluje, kaj ne deluje, kaj je treba spremeniti, popraviti, po navadi mogoče poenostaviti določene zahteve, ampak ostaja naš jasni fokus in naslednjič, naslednja prioriteta je... / menjava tolmačke/ Torej, naslov govori sam zase, govorimo o socialnih zadevah. Vedno pa moramo upoštevati evropski način življenja, to je tisto, kar moramo zaščititi in to je ena od naših prednostnih nalog. Vrednote in demokracija, vladavina prava, demokratične vrednote so ključne tudi, ko govorimo o področju varnosti in obrambe.

Rusija se gre vojno proti nam, poskuša nas ločiti, poskuša uničiti našo politično voljo do obrambe, zato so naše demokratične institucije tako pomembne za našo prihodnost.

In sedma prioriteta je globalna Evropa, seveda vidimo tudi razvoj v svetu, vidimo napetosti. V naši soseščini je vojna z Ukrajino, pa tudi v drugih regijah, kot je Bližnji vzhod, Gaza, Iran in tudi to zahteva našo pozornost. Na drugi strani pa imamo pri gospodarskem razvoju močno prioriteto, da vzpostavimo prostotrgovinske sporazume, vzpostavimo dobre gospodarske odnose z različnimi regijami. Nedavno je bil podpisan nov pomemben sporazum z Indijo, prostotrgovinski sporazum z Indijo, prostotrgovinski sporazum z Indijo. Veste, da je bilo v Evropskem parlamentu veliko razprav o sporazumu o mesu z Mercosurjem. In jaz sem sicer za, ampak parlament je zahteval pravno mnenje in videli bomo, kaj se bo zgodilo s tem. Ampak da je Evropa del svetovnega gospodarskega dogajanja in partnerstev, da je odprta za takšna partnerstva, je zelo pomembno, da lahko imamo različna partnerstva. Nekatera včasih želijo izkoristiti silo, vzpostaviti carine in tako naprej, ampak v resnici smo vedno za odprti za partnerstva s komerkoli.

Ne bom se podrobno spuščal v pobude glede različnih prioritet, ampak tukaj je akt o umetni inteligenci, o digitalnosti, o inovativnih podjetjih, o enakosti, akt proti spletnemu napadanju, vse to bo pokrito v tem okviru. Torej veliko dela nas čaka. Komisija poskuša biti dejavna, dinamična, želimo, da bi pri tem sodelovala tudi evropski parlament in svet, da se odzivate hitro v pogajanjih. In res je, da včasih naši postopki po mojem mnenju trajajo predolgo, ampak počnemo to, kar moramo početi.

Poleg zakonodajnih pobud, ki so seveda zelo pomembne, pa imamo tudi horizontalne zadeve, medsektorske, ki bodo zahtevale veliko naše dejavnosti. Ne gre za novo zakonodajo, ampak gre za pogajanja, denimo o novem večletnem finančnem okvirju. Ta že potekajo tako v okviru Evropskega parlamenta, o upravnem delu. Ker poleg številk o naslednjem MFF potrebujemo tudi program. Razprave torej potekajo o pravnem jeziku tega programa, kar je zelo pomembno, posebej, ko govorimo o naši neodvisnosti in avtonomiji naše obrambe. Komisija predlaga povečanje sredstev za to področje za 136 milijard evrov. Upamo, da se bodo države članice lahko s to številko strinjale, ker moramo resnično poskrbeti za svoje obrambne zmogljivosti, tako kar zadeva razvoj lastnih zmogljivosti, da bomo lahko izpolnili zahteve Nata oziroma dosegli cilje glede zmogljivosti, ki jih postavlja Nato in o katerih so se države članice strinjale v okviru haaškega vrha, ki je potekal lani. Po javnih informacijah nekaterih vodij Nata, številke, ki sem jih omenil, niso najbolj javne, ampak tudi Nato je objavil svoje številke, ki nam pomagajo razumeti, kje je naše mesto kot Evropa. In sklep je zelo preprost, smo na 50 odstotkih ravni zmogljivosti, ki jih Nato od nas zahteva, da bomo pripravljeni odvrniti grožnje, ki jih za nas predstavlja ruska agresija. Pred nami je to res veliko dela, zato vam lahko pri obrambi povem glede delovnega programa, da imamo veliko različnih pobud, ki jih bomo posredovali komisiji, ampak z njimi bomo šli tudi v parlament in svet. Govorili bomo o enotnem trgu za varnost in obrambo. Če ste sledili razpravam o razvoju obrambe in obrambe in obrambne industrije v Evropi, najbrž poznate Draghijevo v poročilu o konkurenčnosti, ki jasno opredeljuje, kakšne težave imamo v obrambni industriji, zakaj enotni trg ne obstaja, zakaj je ta del razčlenjen, razdrobljen. Potrebujemo tudi revizijo direktive o javnem naročanju glede obrambe in varnosti. To je ključnega pomena, da lahko zgradimo bolj združen enotni trg. In tukaj je še nov program, ki je agilen in gre za program, finančni program za zagonska podjetja in majhna ter srednja podjetja industrije. To je posebej zanimivo za majhne države, kot je Slovenija. In ta instrument želimo narediti bolj učinkovit, hiter pri izvajanju v primerjavi s tem, kar imamo zdaj. V Evropi smo velikokrat počasni pri sprejemanju odločitev in izvajanju različnih programov. In zdaj recimo v situaciji z Ukrajino vidimo, kako dinamični v resnici moramo biti in lahko se od njih veliko naučimo. Naslednji pomemben dokument bo sporočilo o obrambnem ščitu, evropskem obrambnem ščitu. Gre za pomemben projekt, projekt in načrt, ki bo vključeval tudi različne pobude, ki jih razvijamo v vesolju in so pomembne za potrebe varnosti in obrambe. Intenzivno delamo na Ukrajini in pomoči Ukrajini ter njeni obrambi 16 milijard evrov. To je moja prioriteta, prioriteta moje službe in v začetku aprila bomo šli v Ukrajino, delamo pa tudi na zelo pomembnih programih, ki so bili sprejeti pred tem, gre za izvajanje uredbe o posojilih in novem evropskem obrambnem programu. To so naše jasne prioritete.

Če smem povedati še nekaj o tem kako vidim razvoj obrambe v Evropi in kakšen je naša prava strateška agenda na tem področju. Začel bom pri tem, kateri izzivi so pred nami. Lahko ponovim še enkrat. Tukaj imamo agresivno Rusijo, Putinov režim in možnost, da bodo z agresijo preusmerili tudi proti članicam EU ali Nata, ni jasno, kako se bodo stvari nadaljevale, kar zadeva mirovna pogajanja v Ukrajini. Ameriška administracija je opravila dobro delo in poskušali so najti skupen jezik in prišli so do dogovora, ampak mislim, da smo od mirovnega sporazuma še daleč, napori se morajo nadaljevati. Pohitriti moramo svoje priprave na tem področju zgraditi, okrepiti svoje obrambne zmogljivosti in to moramo početi kot države članice EU in ne v kot konkurenca Natu. Včasih kdo pravi, da kot EU tekmujemo z Natom, pa sploh ni res. Nato razvija obrambne načrte in postavlja cilje glede zmogljivosti število tankov, plovil, orožij dolgega dosega, kaj morajo narediti države in države članice potem obljubijo, da bodo sredstva povišala na 5 odstotkov proračuna. Naša naloga je drugačna. Kot glavno nalogo, in to vedno povem, oziroma glavnih stebrov naše obrambe je več, prva je materialna pripravljenost, ki je povezana s financiranjem obrambe, s proizvodnjo, z nabavo in gradnjo naših zmogljivosti. Jasno moramo vedeti, da bodo v obrambo začele se zlivati velike količine denarja. In veliko je odvisno od tega, kako bodo države izpolnjevale svoje obljube, ki so jih dale na področju obrambe. Do 2035 bodo evropske države za obrambo porabile okrog 6,8 trilijona evrov. Gre torej za ogromno količino denarja. Seveda ne bo šel ves denar za nabavo, ampak gre nekaj tudi za plače, za pokojnine, ampak 50 odstotkov tega denarja bo šlo v industrijo in proizvodnjo. To je torej ena stvar. Razumeti pa moramo tudi, da to prihaja iz nacionalnih sredstev. Države članice imajo torej ključno vlogo pri gradnji naše obrambe. Okrog 130 milijard evrov ima celoten resor in del tega obramba. Torej gre za stokrat manjši znesek iz resorja, kot to, kar bodo porabile države članice, torej znesek, ki smo ga omenili prej, 6,8 trilijona. Kako bodo države članice porabljale svoj denar, sredstva, bo močno vplivalo na to, kaj bomo imeli na koncu. In vprašanje je, kako te stroške narediti kar se da tehtne, smiselne in z njimi skrbno upravljati. Se pravi, države članice, ki bodo imele več denarja, bodo želele tega uporabiti, porabiti same. Ampak naša naloga je, da združimo njihove želje, prizadevanja in da zgradimo lastne in enotne skupne zmogljivosti ter močno industrijo. To ni preprosto in v evropski zgodovini ni prav veliko uspešnih primerov, da bi države članice zmogle panevropske projekte. Zato skušamo iskati dobre vire, delamo na evropskem ščitu, pobudi za drone in tako naprej z namenom, da bi združili države članice in poskušali sredstva uporabiti najbolj učinkovito, kar je mogoče. To je torej ena naloga, ki jo jemljemo zelo resno. Drugo pa je vprašanje, kaj proizvajamo kot naša industrija. Preoblikovanje industrije začenjamo z drugačnimi tehnologijami, kvantno tehnologijo, droni in tako naprej, umetno inteligenco in gre za moderno doktrino vojskovanja. Tehnologija je del obrambe in to je tisto, česar se moramo lotiti, zato iščemo nove programe in nove instrumente, s katerimi bi lahko to dosegli. Pomembno pa je tudi, da se ne bo preoblikovala samo industrija, ampak tudi nabavna stran. Zanima nas tudi povpraševanje, kako lahko svoje vojske, vlade pripravimo do tega, da se bodo učili od Ukrajine in zahtevali nova orožja za gradnjo svoje obrambe. Druga točka je zelo ključna.

/ izključen mikrofon prevajalke/ / izključen mikrofon prevajalke/ / izključen mikrofon prevajalke/