Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej pristojna komisija Državnega sveta je zakon obravnavala in ga podprla. Bi pa tu rad opozoril, da je seveda vprašanje zdaj po toliko velikem številu amandmajev, koliko je to stališče še relevantno. In tudi sicer je tu v proceduri kar ena velika težava. Državni svet obravnava zakon, do katerega mora dati mnenje, potem pa pride z amandmaji lahko čisto drug zakon ven in je vprašanje, ali je to ustrezno urejeno. Skratka, neko opozorilo, ki se sicer vleče že kar nekaj časa.

Zdaj, kar se tiče našega mnenja, tega osnovnega besedila, ki ima zdaj precej korekcij. Naj, je bilo med svetnicami in svetniki veliko naklonjenosti, da se zakon in torej novela tega zakona potrdi, bilo pa je tudi kar nekaj opozoril. Eno od takih, po moji presoji zelo pomembnih je, da je višje šolstvo pravzaprav nek hibrid, ki ni povsem, za katerega ni povsem jasno, kam spada. Naj tudi to ilustriram, recimo s spremembami, z novelo zakona, ki po eni strani se sklicujejo na ZOFVI, torej na zakon, ki, sistemski zakon, ki definira delovanje izobraževalnega sistema do univerze, na drugi strani pa se približuje visokošolskemu sistemu; torej, ali preko Nakvisa ali še kaj drugega.

Skratka, zdi se, saj to je problem izvornega zakona, da ne vemo čisto dobro, še vedno ne, kaj bi z višješolskim izobraževanjem v tej državi počeli. Namreč, je nekje, lebdi v sredi in se malček priklanja sem, malček tja, kar seveda za samo sistemsko umestitev in v funkcioniranje ne more biti posebej dobro. Zato je poziv, da tu potrebujemo poglobljene razmisleke in pa evalvacijo celotne umestitve visokega, višjega šolstva, v to izobraževalno vertikalo.

Drugo, kar smo opozorili, so mikro dokazila. To je nek nov mehanizem, ki ga sicer tudi priporoča. Evropska unija, pa vendar je tu opozorilo, zlasti, bom rekel, strokovnjakov in strokovnjakinj pedagogov, da ta mikro dokazila ne bi smela v resnici vstopiti v prostor, kjer bi moralo biti neko sicer normirano znanje in vedenje in z nekimi poenostavitvami to znanje in vedenje nadomeščati. Skratka, nismo proti, ampak ne bi pa smelo iti to predaleč in zdi se, da tukaj, tu nimamo ustrezno umirjene, umirjene ureditve.

Še mogoče, kar se tiče akreditacijske komisije, ki jo predpostavlja strokovni svet, tam smo ugotovili, da stvari niso čisto transparentne. Kdo imenuje, kdo predlaga, kje so ti pozivi siceršnjim tem participantom, ki bi morali sodelovati. Tako bom rekel, mogoče malo alarmantno, se zdi, da so se stvari malček po domače odvijale na tem področju. Tako da komisija opozarja na to, da bi bilo treba tukaj poglobiti transpreglednost teh postopkov. Hvala lepa.