Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, predsednica in pa spoštovani poslanci in vabljeni!

Zahvaljujem se vam za priložnost, da lahko ob obravnavi sprememb in dopolnitev Zakona o višjem strokovnem izobraževanju spregovorim o pomenu tega področja za poglavitne spremembe zakona. Višje strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja, za katerega je značilna tesna povezanost s poklicnim in strokovnim izobraževanjem. Predvsem zaradi vloge delodajalcev pri načrtovanju, programiranju in izvajanju višješolskih programov. Njegov temelj je socialno partnerstvo, izvajajo ga šole skupaj z delodajalci, s ciljem, da udeleženci izobraževanja poleg izobrazbe in poklicne kvalifikacije pri delodajalcih, pridobijo predvsem tiste poklicne kompetence, ki jih trg dela najbolj potrebuje.

Se pravi, če pogledamo zdaj razloge za sprejetje predloga zakona, lahko govorimo, lahko povemo, da v prvih višjih strokovnih šol, ki se hitro odzivajo na potrebe trga dela, v tem študijskem letu, vključuje že četrtina vseh študentov. Predlog sprememb zakona je zato odgovor na potrebo po posodobitvi hitri odzivnosti na potrebe gospodarstva in uskladitvi sodobno prakso in zakonodajo. Pripravila ga je široko zasnovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, centrov za socialno, za poklicno izobraževanje in pa višje strokovne šole in pa skupnosti višjih strokovnih šol.

Cilj je predvsem predloga zakona je uresničevanje nalog določil nacionalne strategije za razvoj višjega strokovnega izobraževanja, predvsem na področju internacionalizacije, krepitev razvojne / nerazumljivo/ naravnanosti šol. Med poglavitne spremembe zakonodaje pa smo umestili, so naslednje; s predlogom tega zakona se posodobi ureditev skupnih študijskih programov in definira in uvaja izvajanje transnacionalnega izobraževanja po zgledu visokega šolstva.

S predlogom zakona se ukvarjata, se uvajata krajša izobraževanje in usposabljanje za pridobitev javne listine imenovane mikro(?) dokazilo. Spremenjen je postopek imenovanja direktorja in ravnatelja za višje strokovne šole, spremenjena je sestava predavateljskega zbora, tako da se vanj vključujejo tudi vsi strokovni delavci poleg do sedaj samo predavateljev. Poenostavlja se postopek imenovanja predavateljev, tako da prvo imenovanje za posamezen predmet opravi akreditacijska komisija pri Strokovnem svetu za poklicno strokovno izobraževanje, ostala imenovanja pa za ta predmet za posamezen predmet pa opravijo po predpisanem postopku na šoli. Spremenjena je pristojnosti Nakvisa, ki ugotavlja standarde kakovosti izvajanja posameznega programa, v primeru neopravljenih kršitev lahko predlaga tudi izbris iz razvida. Okrepiti želimo sodelovanje z delodajalci pri pripravi odprtega kurikula s predlogom zakona za potrjevanje odprtega kurikula pristojnosti sveta šole oziroma strateškega sveta.

Vzpostaviti želimo sodelovanje z delodajalci pri pripravi odprtega kurikula. Ja, vzpostaviti želimo sistem sodelovanja z visokim šolstvom in uvajati želimo enotne rešitve na različnih področjih, kot je krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev(?) mikro dokazil, zunanje preverjanje kakovosti pri skupnih študijskih programih.

Določeni členi se spreminjajo in črtajo zaradi uskladitve s prenovljenim Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tu mislim predvsem glede na organe višjih šol in pa napredovanja zaposlenih v nazive. Posodabljanje, posodobljena je definicija javne službe na področju višjega strokovnega izobraževanja, podoben zapis kot v Zakonu o visokem šolstvu. Izenačuje pogoje za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva in Slovencev, ki živijo zunaj njenih mej, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Določita se novi pristojnosti strateškega sveta na področju mikro dokazil in odprtega kurikula(?) študijskih programov. Jasneje opredeljuje, se opredeljuje naloge Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije in daje možnost za določanje dodatnih nalog v letnem delovnem načrtu. Določa imenovanje ter dodatne naloge Komisije za spremljanje in ugotavljanja kakovosti, s ciljem povečanja kakovosti dela šole. Določa rok, do katerega se študent lahko izpiše iz izobraževalnega programa, ne da bi izgubil letnik, to je 15. oktober. Prožnejša ureja pogodbena razmerja s predavatelji zaradi kroničnega pomanjkanja kadrov na področju vzgoje in izobraževanja zlasti na naravoslovnem področju omogoča prožnejše iskanje kompetentnih predavateljev, ki že imajo drugo pogodbo o zaposlitvi. Določa nove pristojnosti ministra, in sicer lahko ta z odločbo prepove izvajati javno veljavni študijski program, če pristojna inšpekcija oziroma nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu ugotovi nepravilnosti. Zakon tudi na novo in na enem mestu določa vsebino in način vodenja vseh evidenc podatkov ter po tem zakonu. Na področju nadzora zakona jasneje razmeji pristojnosti izvrševanja nadzora nad izvajanjem visokošolske dejavnosti med ministrstvom, pristojnim za višje šolstvo, Inšpektoratom Republike Slovenije za šolstvo in Inšpektoratom Republike Slovenije za delo ter Nakvisom. Predlog sprememb Zakona o višjem strokovnem izobraževanju upošteva vse pripombe zakonodajne službe in v skladu z vprašanji na komisiji Državnega zbora za izobraževanje vsebuje še natančnejše zapise določenih členov.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagane spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju so priložnost, da okrepimo in razvijamo ter posodobimo sistem višjega strokovnega izobraževanja - kratkega, a izredno hitro prilagodljivega in zaposljivega dela slovenskega izobraževalnega sistema. Hvala.