Saša JazbecHvala lepa. Lepo pozdravljeni, spoštovani. Sočasno bi jaz tudi predlagala, ker se prvi dve točki sta povezani, da ju bom pač predstavila skupaj, potem boste pa razpravo, pa glasovanje opravili seveda v skladu s pravili.
Torej, spoštovane poslanke in poslanci, gre za dva zakona o prilagoditvi pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost, in sicer za Zakon o ratifikaciji prilagoditve pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost ter spremembe priloge 1 in priloge 2, in sicer iz dveh razlogov. Eden je zaradi prenehanja začasno prilagojenega kapitalskega ključa za Latvijo, druga je pa zaradi kot neposredna posledica pristopa Republike Bolgarije.
Zdaj, čisto na kratko. Evropski mehanizem za stabilnost je bil ustanovljen leta 2012, in sicer z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti evrskega območja in pa za potencialno pomoč državam evrskega območja pri preprečevanju in pri premagovanju finančnih kriz in za ohranjanje dolgoročne finančne stabilnosti. K temu mehanizmu lahko pristopijo vse države članice EU, ki so prevzele evro.
In zdaj prvi zakon, ki ga danes obravnavate se nanaša na spremembe, ki so povezane s pristopom Latvije v mehanizem. To se je zgodilo že pred 12 leti. Pogodba namreč dopušča začasno prilagoditev prispevnega ključa kapitala za 12 let, odkar je država članica sprejela evro. In ta začasna prilagoditev se je za Latvijo končala s 1. 1. 26. In po poteku te začasne prilagoditve prispevnega ključa je morala Latvija vpisati določen odobreni kapital in pa določen znesek vplačanega kapitala, za kar je prejela sorazmerno število delnic. V skladu s potekom te začasne prilagoditve za Latvijo se je zaradi povečanega, torej zaradi povečanja odobrenega in vplačanega kapitala povečalo skupno število delnic evropskega mehanizma za stabilnost. Obveznosti za vse ostale pogodbenice se pri tem ne spreminjajo, se pa ustrezno potem zniža naš delež v kapitalu EMS. In zato se v prilogi ena k tej pogodbi spremeni EMS ključ za vse pogodbenice, konkretno za Slovenijo se zdaj z vplačilom tega dodatnega kapitala za Latvijo se naš delež zniža z 0,4643 procente na 0,4637 procenta.
Drugi zakon, ki ga obravnavate se pa nanaša na pristop Bolgarije v ta isti mehanizem. Kot vemo, je Bolgarija 1. januarja letos prevzela torej evro. Že septembra lani je pa naslovila prošnjo za pristop k tej pogodbi za EMS. Svet guvernerjev EMS, torej to so finančni ministri držav članic, je na seji decembra potrdil prošnjo Bolgarije za pristop k pogodbi in pa vse potrebne prilagoditve te pogodbe, ki so povezane s tem pristopom. Torej, Bolgarija s 1. 6. prevzame evro, postane upravičena za članstvo v evropskem mehanizmu za stabilnost. Posledično je treba zdaj pogodbo dopolniti tako, da se v določbe vključi tudi Bolgarija. In pa posledično se spreminjajo tudi, torej odobreni kapital EMS, vplačani kapital EMS in pa skupno število delnic. S tem, kot rečeno, obveznosti iz odobrenega in vplačanega kapitala za nas ostale pogodbene članice ostanejo nespremenjene. Ker se poveča število delnic, se potem pač spremenijo ti deleži. In potem, ko je še Bolgarija zdaj v igri, se delež Slovenije v ESM ključu zniža iz 0,4637 odstotka na 0,4603 odstotka. Ker tudi Bolgariji, tako kot vsem drugim, kot tudi Latviji, pripada začasna korekcija pri izračunu tega prispevka, se pravi 12 let, ne rabi plačati celega kapitala. In ta korekcija ji bo prenehala 1. januarja 2038. Takrat bo morala pač izpolniti dodatno obveznost in vplačati dodatni kapital EMS. Republika Slovenija, samo za občutek ima v tem, torej kapitala v tem, v tem mehanizmu 376 milijonov. Mi smo svoj zadnji delež vplačali leta 2019. In zdaj pa moramo spremeniti, v skladu s temi svojimi postopki moramo spremeniti obe spremembi pogodbe oziroma ju potrditi z zakonom. Ker gre za dva ločena postopka oziroma za dve ločeni spremembi sta bila pripravljena dva ločena zakona in predlagam, da ju potrdite. Hvala.