Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter tudi vsem ostalim prisotnim na današnji seji.

Torej, v lanskem letu je državni zbor sprejel novelo Zakona o financiranju občin ki je prinesla kar nekaj novosti in sistemskih rešitev: od definicije in ukrepe v primeru trajnejše nelikvidnosti, prezadolženosti posameznih občin, možnost izdaje občinskih obveznic, dodatna sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami pri izvajanju zakonskih nalog, ureditev sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji ter tudi posodobila metodologijo za izračun razvitosti občin in določila lestvico za izračun deleža sofinanciranja posameznih občinskih investicij s strani države. Torej novelo, ki smo jo sprejeli marca 2025, so bili posodobljeni kazalniki za izračun razvitosti občin, predvsem zato, ker so bili pretekli nekako zastareli, niso bili mednarodno primerljivi, da je potrebno te kazalnike modernizirati in jih na novo nastaviti, so opozarjala Ministrstvo za javno upravo, vsa reprezentativna združenja občin. Zato je tudi Ministrstvo za javno upravo v okviru spremembe zakonodaje naročilo posebno strokovno analizo in raziskavo, ki je kot rezultat dala nabor novih kazalnikov, ki so bolj objektivni, osnovani na uradnih podatkih, primerljivih podatkih in tudi primerljivih kazalnikih. Ti kazalniki merijo razvitost občin na štirih področjih, to je družba, gospodarstvo, infrastruktura in finančni viri. Dobra dva tedna nazaj je Ministrstvo za finance na podlagi nove metodologije izračunalo nove kazalnike razvitosti občin, in sicer ti naj bi veljali za leti 2026 in 2027 in so bili izračunani na podlagi podatkov iz leta 2024. Ti so pokazali bistveno drugačno porazdelitev razvitosti občin, kot jo je pokazala simulacija, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, na podlagi podatkov, ki jih je imela imelo na voljo leta 2022. Zakaj je to pomembno, ker seveda kazalnik o razvitosti občin posledično vpliva tudi na višino sofinanciranja, ki jo je posamezna občina lahko deležna iz državnega proračuna.

Zdaj, zakaj so bili ti kazalniki tako drugačni, kot je kazala simulacija iz leta 2022, predvsem zaradi res velikih investicij, ki so jih imele občine, na podlagi večjih prihodkov, ki so jih imeli in nenazadnje tudi zaradi višjih povprečnin od leta 2022 do danes. In zdaj, nov kazalnik razvitosti bi ob sedanji ureditvi pomenil to, da je 34 občin doseglo količnik nad pragom 1,4 in to bi pomenilo, da bi te občine izgubile višino, da bi izgubile sofinanciranje s strani države. In to bi pomenilo za te občine predvsem nevarno za kontinuiran naložbeni cikel.

Za koalicijo je bilo seveda to nesprejemljivo. In zato smo pripravili novelo, ki jo tudi danes obravnavamo, ker seveda, če bi to držalo, ti količniki vplivajo na delež sofinanciranja občin za dve leti in seveda tega nismo mogli v koaliciji dopustiti. In zdaj zaradi zagotovitve stabilnejšega in nenazadnje tudi pravičnejšega sofinanciranja občinskih investicij s strani države, smo predlagali dopolnitev 24.a člena Zakona o financiranju občin, katerega cilj je zagotoviti pravičnejši in bolj, predvsem bolj predvidljiv sistem državnega financiranja občinskih investicij. Novela je v bistvu kratka, ciljno usmerjena, ne posega v samo metodologijo, ampak samo v lestvico za izračun deležev sofinanciranja.

Naj ob tem dodam, da so vsa tri občinska združenja pozvala Ministrstvo za javno upravo, da v primeru, da seveda ta zakon danes sprejmemo, da prične pogovore o morebitni analizi metodologije, o analizi uteži, ki jo nosi posamezen kazalnik in kolikor imam jaz informacijo, bo tudi Ministrstvo za javno upravo ta dialog sprožilo, o tem bodo verjetno tudi sami kaj več v nadaljevanju povedali.

Zdaj, novela, ki jo mi predlagamo, predlaga pet stopenjsko lestvico sofinanciranja, prej je bila šest stopenjska. Ohranja se najvišji delež sofinanciranja v višini 100 procentov, spreminja se pa ta najnižji del, torej najnižji del sofinanciranja bi bil po novem 60 procentov upravičenih stroškov brez DDV. V sedaj veljavni uveljavitvi je najnižji delež 50 procentov oziroma celo nič, kot sem rekla, to bi pomenilo, da bi 34 občin izpadlo iz sofinanciranja, kar seveda tudi ni bil namen zakonodajnih rešitev. Ne glede na razvitost občine, seveda v koaliciji menimo, da ne smemo dopustiti tega, da bi tudi razvite občine izgubile možnost pridobivanja državnih sredstev.

Predlog, ki ga predlagamo ne prinaša dodatnih finančnih posledic za državni proračun in kot že večkrat rečeno, predvsem prinaša večjo sorazmernost, stabilnost in to je skladno z načeli lokalne samouprave iz 142. člena Ustave Republike Slovenije in Evropske listine lokalne samouprave. Torej, novela, kljub tej spremembi, gre za manjšo spremembo, še naprej ohranja tudi načelo solidarnosti med občinami, torej, da bodo tako imenovane manj razvite občine še vedno upravičena do višjega deleža sofinanciranja kot tiste, ki so po kazalnikih označene kot bolj razvite, ampak kot rečeno, prinaša večjo stabilnost.

Zdaj, Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju odprla vprašanje retroaktivnosti učinka. Namreč novela, ki jo predlagamo bi se uporabljala s 1. 1. 2026 dalje. To je predvsem vezano na to, ker se ti kriteriji razvitosti občin uporabljajo oziroma veljajo za dvoletno obdobje in tukaj se ni želelo v letu 2026 narediti neki dve spremembi, in, in zaradi tega smo mnenja, da je prav, da ostaja, da se ta nov kazalnik začne uporabljati s 1. 1. 2026, ne glede na to, da po naših informacijah nobeno ministrstvo ni v tem času nobene pogodbe podpisalo ali pa objavilo nekega razpisa. ki bi za posledico mogel uporabiti nove kazalnice. Določba je tako zagotovo v javno korist in ne posega v pridobljene pravice, zato tudi tega dela nismo spreminjali. Vložili, kot je že predsednica odbora povedala, smo vložili en amandma. Predvsem smo sledili predlogu Združenja občin Slovenije, ki je v svojem mnenju danes načelno podprla zakon in predlagala še dodatno dikcijo. Torej, da se bolj jasno zapiše, da ti kriteriji veljajo enako oziroma manjši, kot je določen posamezen razpon in smo v bistvu to besedo enako ali še dodali, tako da smo tudi sledili njihovemu mnenju.

Zdaj, zakon je podprl tudi Državni svet in tudi načelno ga podpirajo, torej vsa tri občinska združenja. To seveda nas veseli, res smo v koaliciji, tako kot smo ugotovili, da je do tega izpada teh 34 občin prišlo, se takoj organizirali, pripravili novelo, jo vložili in jo v bistvu v zelo kratkem času danes tudi obravnavamo, se pa tudi mi pridružujemo mnenju združenj, vseh treh združenj občin, da naj ta 24. člen, ki ga danes ne odpiramo, naj se ga, analizira učinke in skupaj s tremi združenji občin preveri, ali je morda v prihodnje potrebno tudi to metodologijo spremeniti.

Spoštovani poslanke in poslanci, tudi glede na podporo Državnega sveta in vseh treh združenj občin, vas jaz prosim za podporo zakonu in in bomo spremljali, kako in kaj se bo to tudi v prihodnje izvajalo v praksi. Hvala lepa.