Hvala lepa, predsedujoča. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in ocenjuje, da v danih razmerah predstavlja trenutno najboljšo možno rešitev za učinkovitejše izvajanje regionalne politike in zmanjševanje razvojnih razlik med razvojnimi regijami, pri čemer je njegova vsebina rezultat aktivnega sodelovanja združenj občin, neposrednega usklajevanja predlagatelja z župani in regionalnimi razvojnimi agencijami. Ob tem pa komisija poudarja, da je za uravnotežen in policentričen razvoj države nujna vzpostavitev pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, kar bi morala jasno opredeliti tudi strategija regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Opozarja, da kljub ustavni ureditvi in dosedanjim prizadevanjem Državnega sveta, širšega političnega soglasja še ni. Vendar brez regionalizacije ni mogoče zagotoviti učinkovitega upravljanja razvoja, usklajevanja javnih storitev in prilagojenih odzivov na potrebe prebivalcev. Izkušnje iz kriznih razmer so po mnenju komisije razkrile omejitve centraliziranega sistema, zato bi pokrajine omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ter dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja. Komisija se je seznanila, da reprezentativna združenja občin podpirajo predlog zakona, pri čemer je skupnost občin Slovenije predlagala dopolnitvi, ki sta bili že dogovorjeni v okviru usklajevanj z resornim ministrstvom. Komisija se strinja, da je treba med območja s posebnimi razvojnimi izzivi uvrstiti tudi razvojne regije, ki ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kot je na primer Zasavska regija ter območja znotraj razvojnih regij. V to kategorijo spadajo zagotovo območja znotraj najbolj razvite Osrednjeslovenske regije. Komisija se tudi strinja s stališčem Občine Ribnica, da problemska območja niso omejena zgolj na obmejna območja, ampak vključujejo tudi številna druga območja, ki imajo omejene možnosti razvoja, zaradi slabih prometnih povezav, šibke gospodarske slike ali neugodnih demografskih in socialno ekonomskih razmer, kar zahteva ustrezno podporo države. Komisija tudi poudarja, da je nujno zagotoviti enotna in pregledna merila za ocenjevanje razvitosti občin na nacionalni ravni kot znotraj posameznih razvojnih regij. Brez usklajenih meril obstaja tveganje stalnih nesoglasij glede razvitosti občin, kar otežuje učinkovito in pravično razporejanje razvojnih sredstev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi določanju meril za razdeljevanje sredstev znotraj posameznih razvojnih regij, saj bodo sicer v urbanih razvojnih regijah manjše občine težje pridobivale razvojna sredstva v primerjavi z večjimi občinami. Komisija opozarja, da bodo imele lokalne skupnosti v prihodnjem večletnem finančnem okviru omejen dostop do kohezijskih sredstev, zato bo država morala zagotoviti dodatna nacionalna sredstva. Komisija tudi poudarja, da pri pripravi in izvajanju strategije ter zakona ne sme biti spregledana vloga lokalnega nivoja, saj župani in drugi lokalni akterji najbolje poznajo potrebe občank in občanov ter imajo ključno vlogo pri izvajanju in nadzoru razvojnih ukrepov, ki izboljšujejo kakovost življenja ter spodbujajo gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti in razvojnih regij. Hvala lepa.