Spoštovana predsedujoča, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Naše ministrstvo se vseskozi ukvarja z enim vprašanjem in sicer kako našim prebivalcem zagotoviti visoko kakovost življenja, od severa do juga, od vzhoda do zahoda naše države. Pri tem smo si postavili tudi, kako mi razumemo definicijo visoke kakovosti življenja. Mi jo razumemo kot dostop do delovnega mesta, kakovostnega delovnega mesta, ki mora biti čim bližje domu, ne glede na to, v kateri razvojni regiji. Ta dom mora biti v zdravem, varnem, zelenem okolju z neko hitro dostopnostjo do storitev, ki naredijo življenje kvalitetno, bogato, zanimivo, v mislih imam vrtec, šola, šport, kultura, rekreacija, pošta, banka in vse te ostale storitve, ki so nujno potrebne za kakovostno življenje. Kot vi zelo dobro veste, imamo dve kohezijski razvojni regiji in 12 razvojnih regij. Med njimi so velike razlike v gospodarski moči kot tudi obstajajo velike razlike znotraj posameznih območij, znotraj posamezne razvojne regije. Torej, ukvarjamo se z izzivom velikih razvojnih razlik med regijami kot tudi z določenimi razlikami, se pravi, znotraj posamezne razvojne regije. Menimo, da so trije ključni razlogi za razliko v gospodarski moči razvojnih regij.

Prvi razlog je koncentracija delovnih mest v osrednjeslovenski razvojni regiji oziroma še bolj natančneje v glavnem mestu. Mi imamo v glavnem mestu na dnevni ravni fluktacijo na delovnem mestu nekje sedaj že ocena več kot 115 tisoč prebivalcev, kar je več kot ima Maribor vse skupaj prebivalcev. Torej, govorimo o veliki koncentraciji delovnih mest v glavnem mestu. Temu sledi tudi velika koncentracija izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije in koncentracija tujih neposrednih naložb, torej 60 procentov koncentracija tujih naložb konča v osrednjeslovenski razvojni regiji in 60 procentov vseh izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije konča v osrednjeslovenski razvojni regiji. Kot zanimivost, v Podravju, ki ima drugo največjo univerzo, je izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije 6 odstotkov, 60 odstotkov torej v osrednjeslovenski in 6 odstotkov v Podravju.

Menimo, da smo pred razvojno odločitvijo, ki presega mandat ene vlade in sicer, ali nadaljujemo s centralizacijo, ki izrazito poglablja razvojne razlike, ali se pa odločimo za policentrični uravnotežen razvoj z močnimi regionalnimi središči. Mi trdno verjamemo, da je policentrični razvoj edini način, da vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri razvojni regiji živijo, zagotovimo visoko kakovost življenja. Menimo, da ob močni Ljubljani potrebujemo še močen Maribor, močen Koper, močno Celje, Velenje in tako naprej in druga regionalna središča, da posledično lahko zagotovimo, se pravi, tudi dvig produktivnosti s katerim naša država ima izziv, torej s stanjem produktivnosti ne moremo biti zadovoljni. In eden izmed razlogov, zakaj je temu tako, so tudi izrazite razvojne razlike v gospodarski moči med posameznimi razvojnimi regijami, zato predlagamo z novelo nov regionalni razvojni model, in sicer povezan sistem opravljanja storitev in ekonomsko preobrazbo razvojnih regij. Cilj novele zakona je dvig produktivnosti v vseh razvojnih regijah in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, zmanjševanje oziroma odprava razvojnih razlik. s posebnim poudarkom na dvigu BDP na prebivalca, dostopnost do storitev splošnega pomena, večjo učinkovitost porabe javnih sredstev ter izboljšanje posledično kakovosti življenja prebivalcev. Predlog novele tako zajema dve ključni področji. Prvo je nov pristop k načrtovanju in izvajanju razvojne politike na državni in regionalni ravni. In sicer sprva preko strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 in izvedbenih dokumentov. In sicer akcijskega programa v pristojnosti Vlade ter dogovora za razvoj regij v pristojnosti posamezne razvojne regije za obdobje, se pravi posamezne finančne perspektive. Strategija opredeljuje razvojne usmeritve in cilje, akcijski program in dogovor, za razvoj regij pa ključna področja in predvidene ukrepe ter projekte usklajene tudi z novim, s strani EU predvidenim načrtom za nacionalna in regionalna partnerstva. Oba izvedbena dokumenta temeljita na močnem teritorialnem razvojnem dialogu med resorji in razvojnimi regijami. Drugo področje, ki ga pa zajema zakon je pa opredelitev pisarne razvojnih regij in reprezentativnih združenj občin v Bruslju, ki vzpostavlja, se pravi, pravno podlago za vzpostavitev in sofinanciranje te razvojne pisarne. Kot veste, se bodo kohezijska sredstva v bodoče zmanjšala, na voljo bo kar nekaj sredstev iz centraliziranih razpisov. In v našem strateškem interesu je, da okrepimo, se pravi, to našo prisotnost, da okrepimo uspešnost pri črpanju in koriščenju sredstev, torej iz teh evropskih centraliziranih razpisov. Ocena je, da bo na voljo teh sredstev za štiri milijarde evrov toliko bo Republika Slovenija. Poleg torej, mi načrtujemo torej v naslednji finančni perspektivi, ocena je, da se bo vplačalo devet milijard evrov, od tega cca pet milijard se lahko pričakuje, se pravi, v sklopu nacionalne ovojnice. Vse ostalo bo potrebno počrpati iz centraliziranih razpisov, se pravi v Bruslju. Zato nam je zelo v interesu, da smo pri tem maksimalno uspešni. Moram poudariti, da smo skupaj z vsemi deležniki tudi že pripravili osnutek strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Je pravkar v medresorskem usklajevanju in bo v prihodnjih dneh tudi predana Vladi Republike Slovenije v odločanje in sprejem. Z novelo tako dajemo večji pomen teritorialnemu dialogu in sodelovanju med resorji in razvojnimi regijami ter uvajamo nov pristop ukrepi po meri tako, da bodo razvojne regije že na samem začetku vključene v pripravo ključnih dokumentov, ukrepov in projektov. In vseskozi poudarjam, izpostavljamo torej ta pomen na ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in razvojni preobrazbi ter dostopu do splošnih storitev.

Naj zaključim z mislijo: "Kvalitetna delovna mesta blizu doma so največja garancija skladnega regionalnega razvoja. Kvalitetna delovna mesta po vseh razvojnih regijah zagotavljajo močne regije, močne regije zagotavljajo močno Slovenijo. Ta zakon smo pripravljali skupaj s številnimi deležniki, tako s številnimi resorji kot tudi s številnimi deležniki po razvojnih regijah - tu se moram zahvaliti regionalnim razvojnim agencijam, še posebej se pa tudi moram zahvaliti vsem trem občinskim združenjem: Skupnosti občin Slovenije, Združenje mestnih občin in tudi Združenje občin Slovenije za tvorno sodelovanje pri pripravi tega zakona. Mnoge stvari, katere smo sprva pripravili, sprva pripravili smo ravno skozi dialog z njimi tudi izboljšali in verjamem, da imamo, da je pred vami, se pravi, dober pravni okvir, ki bo v bodoče zagotavljal načrtovanje in izvajanje razvojne politike na državni in regionalni ravni na način, da dvignemo tako kakovost življenja kot tudi produktivnost na zaposlenega. Najlepša hvala za enkrat.