Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Glavni namen Predloga Zakona o bančništvu, ki je danes predmet obravnave, je uskladitev obstoječega Zakona o bančništvu, zaradi prenosa direktive EU, ki spreminja direktivo EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji. Predlog zakona ob tem ohranja ključne rešitve iz obstoječega zakona, med drugim pogoje za ustanovitev bank, razmejitev bančnih in finančnih storitev, vlogo Banke Slovenije kot nadzornega organa v bančnem sektorju, pravila notranjega upravljanja ter odgovornost uprave in nadzornega sveta bank.

Dovolite, da vam v nadaljevanju na kratko predstavim poglavitne rešitve predloga zakona, ki izhajajo iz prej omenjene direktive. Prvič, uvajajo se podrobna pravila za opravljanje bančnih storitev družb iz tretjih držav. Družbe iz tretjih držav, ki želijo opravljati osnovne bančne storitve v EU, bodo morale ustanoviti podružnico v državi članici in pridobiti dovoljenje po pravu EU. Če skupina iz tretje države preseže 40 milijard evrov sredstev v EU ali deset milijard evrov v eni državi članici, bodo lahko pristojni organi zahtevali, da podružnice pridobijo dovoljenje kot podrejene institucije.

Drugič, uvajajo se administrativni ukrepi; to so periodične denarne kazni in administrativne sankcije. Navedene ukrepe, ki ciljajo na večjo učinkovitost in sorazmernost sankcioniranja, bo kot nadzorni organ izvajala Banka Slovenije.

Tretjič, uvaja se zahteve za upravljanje okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, tako imenovanih ESG dejavnikov. Banke bodo morale ocenjevati usklajenost svojih portfeljev s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in pripraviti načrte za obvladovanje teh tveganj. Pristojni organi bodo lahko ukrepali, če bodo ocene ali ukrepi institucij nezadostni. Banke bodo tako morale ESG dejavnike vključiti v svoje strategije, notranje postopke in upravljanje tveganj.

Četrtič, predvideni so dodatni ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in integritete članov Sveta Banke Slovenije in zaposlenih v banki. Slovenije. Tako bodo morali ti pred nastopom funkcije oziroma zaposlitve in na to najmanj enkrat letno predložiti izjavo o osebnih interesih, ki vsebuje informacije, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov za Banko Slovenije, na primer imetništvo delnic, obveznic, vzajemnih skladov in podobno. Uvaja se tudi nadzor Banke Slovenije nad izpostavljenostmi bank do kripto sredstev in nadzor Banke Slovenije nad pomembnimi posli kot so združitve, delitve in pridobitve deležev s strani finančnih deležnikov, to je bank, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov.

In petič, dodajajo se pogoji za člane Sveta Banke Slovenije in sicer jasnejši pogoji glede izobrazbe, izkušenj, kazenske neobremenjenosti ter osebnostne primernosti. Uvaja se zahteva po ustrezni strokovni sestavi in raznolikosti sveta kot celote, ter omejitev, da član lahko funkcijo opravlja skupaj največ 14 let. S predlogom zakona se uvaja tudi nekatere novosti, ki sicer niso vezane na prenos direktive, ampak se z njimi dosega večja jasnost in usklajenost z evropsko prakso. Tako je v postopkih pridobivanja kvalificiranega deleža predlagana uvedba odločitve o ne nasprotovanju. Trenutna ureditev izdaje dovoljenj je namreč v praksi pokazala določene pomanjkljivosti zaradi izključne pristojnosti Evropske centralne banke pri presoji primernosti imetnikov. Evropska zakonodaja namreč jasno razlikuje med odobritvijo, ki temelji na trenutnih okoliščinah in jo je mogoče spremeniti, ter dovoljenjem, ki je trajno in ga je potrebno formalno odvzeti. Ker ni pravne podlage, na kateri bi ECB lahko odvzela dovoljenje imetniku kvalificiranega deleža, se kot ustreznejša rešitev uvaja sistem odobritve namesto dovoljenja. Uvaja se elektronski dostop pooblaščenih oseb Banke Slovenije do podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Banka Slovenije te podatke že sedaj pridobiva, vendar z ročnimi oziroma pisnimi zahtevami, kar je časovno zamudno. Elektronski dostop bo omogočil učinkovitejše izvajanje zakonskih pristojnosti ter v zvezi s tem razbremenil Banko Slovenije.

Nadalje se določajo pravila glede možnega preoblikovanja hranilnice v banko na podlagi dovoljenja Banke Slovenije ob predložitvi dokumentacije o izpolnjevanju pogojev glede kapitala. Notranje revizije in poslovanja v tujih valutah. Ureditev sledi pričakovanjem ECB iz posameznih postopkov ter zapolnjuje trenutno pravno praznino. Predlog zakona omogoča tudi bolj prožno presojo primerov, ko imajo člani uprave banke registrirano samostojno podjetništvo, saj to dejstvo praviloma ne vpliva na njihovo dejansko razpoložljivost pri opravljanju funkcije člana uprave. Hkrati se postopek izdaje dovoljenj usklajuje s prakso, uporablja se prepis zvočnega posnetka, kandidatu se omogoči vpogled v posnetek, o ugovorih pa odloča uradna oseba ob zagotovitvi učinkovitega pravnega sredstva. Rešitve povečujejo preglednost in preprečujejo neupravičene omejitve pri presoji primernosti za kandidate članov uprav bank. Na ravni zakona se ureja predložitev finančnega načrta pri vlogah za izdajo dovoljenja, vključno s projekcijo izpolnjevanja kapitalskih zahtev, kar predstavlja prenos obstoječe prakse v zakon. Zakon hkrati poudarja, da mora banka ob ustanovitvi zagotoviti tudi dodatni kapital za obvladovanje tveganj iz poslovnega načrta, s čimer se prispeva k stabilnosti novih institucij.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi tudi amandmaji koalicije, ki jih Vlada podpira. saj odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila. Ob tej priložnosti se tudi Zakonodajno-pravni službi zahvaljujemo za izčrpno mnenje, glede katerega smo podali tudi dodatna pisna pojasnila.

V zaključku tako predlagam, da besedilo predloga zakona, vključno z amandmaji koalicije podprete. Hvala.