Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, poslanke, vsi vabljeni, dober dan tudi v imenu komisije, ki je zakon obravnavala na 35. seji.

21. januarja, Državni svet ugotavlja, da predlog zakona predstavlja prelomen trenutek v 99-letni tradiciji organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem, saj se z njim zagotavlja pregleden in jasen sistem zdravstvene in babiške nege, ki za svoj nadaljnji razvoj med drugim potrebuje tudi ustrezne pravne temelje. Iti mora namreč v korak z znanostjo, razvojem medicine, tehnologije, digitalizacije, umetne inteligence in vsem, kar prinaša sodobni čas. V našem mnenju prav tako ugotavljamo, da je bilo področje zdravstvene nege in babištva dolgo časa podhranjeno, zanemarjeno, neupoštevano, čeprav so ravno zdravstveni delavci v zdravstveni negi in babištvu tisti, ki nudijo nego, oskrbo, podporo pacientu na vseh nivojih zdravstvenega varstva, pa tudi v okviru socialnega varstva in to 24 ur na dan, vsak dan v letu. S predlogom zakona se bo tistim, ki si zdravstveno nego in babištvo izberejo za svojo poklicno pot, zagotovilo bolj predvidljive pogoje za svoje delo in razvoj karierne poti, kar je nujno, če želimo v državi zadržati delovno silo na področju zdravstvene in babiške nege, in to katerekoli stopnje izobrazbe, od bolničarja negovalca, tehnika zdravstvene nege do diplomiranih zdravstvenikov in babic. Izpostavljamo tudi mlade, ki se izobražujejo in zaposlujejo v zdravstveni negi in babištvu. Ti si želijo biti mentorirani in vodeni, zato smo pozitivno ocenili določbe, ki predvidevajo strokovno usposabljanje za samostojno delo. To bo nenazadnje zagotovilo tudi ustrezno kakovost in varnost obravnave pacienta na vseh nivojih zdravstvenega varstva, pa tudi socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Kot pozitivno smo ocenili tudi možnost specializacij na področju zdravstvene nege in babištva, kar bo omogočilo pridobivanje specialnih znanj, s tem pa dodatnega razvoja in možnost prevzemanja dodatnih pooblastil. Omogočilo bo tudi konkuriranje na mednarodnem trgu z naprednimi znanji. Izpostavljamo tudi možnost prenosa pooblastil iz 24. člena predloga zakona za opravljanje določenih zdravstvenih storitev zdravnikov na zdravstvene delavce v dejavnosti zdravstvene nege in babištva z dodatnimi kompetencami, predhodno pridobljenimi z delom. Pri tem pozivamo k razmisleku o ustreznosti predlagane ureditve in opozarjamo, da prenos pooblastil ne sme biti izveden diskrecijsko in enostransko s strani osebnega zdravnika. Ocenjujemo tudi, da bi bilo v zvezi z 28. členom predloga zakona smiselno razmisliti o tem, da zaposlitev pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege ne bi bilo izjeme torej bi se delovno mesto pomočnika sistemiziralo. Ne glede na to, ali ima javni zavod na mesto direktorja zaposlenega diplomirane diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega zdravstvenega specialista, kar je skladno s potrebami v praksi. Državni svet se je seznanil tudi s splošnim stališčem in konkretnimi pripombami Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester babic, zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki jih je podprl in za katere poziva, da se jih upošteva v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Vse pripombe so zapisane v mnenju Državnega sveta, zagotovo pa jih bodo v nadaljevanju predstavili tudi predstavniki zbornice zveze oziroma predsednica zbornice zveze, ki je prisotna na seji, zato bom v imenu Državnega sveta izpostavila le nekaj njih. Podprli smo razmišljanje zbornice, zveze, da naj bodo na vseh strokovnih področjih v zdravstveni dejavnosti ključni elementi, ki se dotikajo posameznih strokovnih združenj. Na primer pristojnosti glede priprave podzakonskih aktov, urejeni na enak način. In tudi, da naj se s stroko s področja zdravstvene in babiške nege vključi v pripravo individualnih programov strokovnih usposabljanj za vsa področja zdravstvene in babiške nege po sklepu že veljavne ureditve pripravništva za tehnika zdravstvene nege. Podprli smo tudi predlog, da naj bo financiranje prvega opravljanja strokovnega izpita zagotovljeno iz Proračuna Republike Slovenije za vse profile v dejavnosti zdravstvene nege in babištva, ne le za diplomirane zdravstvenike in babičarje, kar je nujno zagotoviti z vidika profesionalnih standardov in zagotavljanja kadrov. Pa tudi, da se v ureditev licenciranja poleg diplomiranega zdravstvenega zdravstvenika vključi tudi diplomiranega babičarja, saj licenciranje velja za obe regulirani poklicni skupini v zdravstveni negi in babištvu. Se opravičujem, ker je mnenje komisije takšno, kot je bilo v mesecu januarju in amandmajev nismo prejeli takrat, zato verjamem, da je to v amandmajih upoštevano.

Glede mentoriranja smo se strinjali z zbornico zvezo, da naj se v predlog zakona jasno zapiše, da gre za mentorja, ki je specialist na področju zdravstvene nege in babištva in ne kateregakoli drugega področja. Podrobneje smo se ukvarjali tudi z vprašanjem licenc, njihovega trajanja in odvzema, pri čemer je bilo predlagano, da bi bil trajni odvzem licence vezan na pravnomočno sodno odločbo, zaradi storjenega kaznivega dejanja pa tudi, da naj bodo ukrepi oblikovani sorazmerno glede na težo kršitve oziroma kaznivega dejanja. Kot nujno je Državni svet ocenil tudi dopolnitev ureditve glede izvajanja deeskalacijskih tehnik v primeru agresivnega vedenja pacientov, kjer naj se predvidi, da se takšne ukrepe izvaja le, če zdravstveni delavec v dejavnosti zdravstvene in babiške nege ob tem ni ogrožen. Seveda najbolj pomembno, da Državni svet predlog zakona podpira. Obenem pa je izrazil upanje, da se bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka tudi uresničila predlagateljeva napoved, da bo podrobneje preučil tudi pripombe zbornice zveze in da bodo slednje v obliki amandmajev upoštevane v čim večji meri. Hvala za pozornost.