Govor

Jasna Humar
60. nujna seja
5. 2. 2026

Spoštovani.

S Predlogom zakona o zdravstveni negi in babištvu se celovito sistemsko in samostojno naslavlja področje zdravstvene nege in babištva, kot ena izmed ključnih dejavnosti zdravstvenega sistema. Predlog zakona je pripravljen ob upoštevanju primerjalnih ureditev v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, kjer je samostojna zakonska ureditev zdravstvene nege in babištva že uveljavljena. Ključni cilj predloga zakona so uvedba strokovnega izpita, ki ga diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravi po končanem študiju in uvedba obveznega strokovnega usposabljanja, ki ga diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravi po uspešno opravljenem strokovnem izpitu oziroma ob ponovni vrnitvi na delo po daljši prekinitvi. Strokovno usposabljanje traja od 3 do 12 mesecev in je namenjeno postopnemu vključevanju v delovni proces ter pridobivanju znanj, ki so potrebna za varno in kakovostno zdravstveno obravnavo. Predlog zakona uvaja dve različni licenci in sicer licenco in specialistično licenco. Licenca se pridobi po opravljenem strokovnem usposabljanju, specialistična licenca pa po opravljeni specializaciji in predstavlja nadgradnjo licence. Licenca v času veljavnosti specialistične licence miruje in se v primeru prenehanja veljavnosti specialistične licence znova podeli. Sistem licenciranja, v skladu s katerim se tako licenca kot tudi specialistična licenca podelita za obdobje sedmih let je namenjen zagotavljanju rednega preverjanja znanja in vzdrževanja strokovnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Pridobivanju potrebnih znanj za opravljanje dela je namenjen tudi individualni program usposabljanja, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju ob menjavi delovnega mesta. Individualni program usposabljanja se oblikuje ob upoštevanju preteklih delovnih izkušenj ter omogoča, da diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar pridobi ustrezno znanje, izkušnje in veščine, ki so potrebne za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je premeščen oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. S predlogom zakona se urejajo specializacije v zdravstveni negi in babištvu. Zakon določa način načrtovanja specializacij ob upoštevanju potreb mreže javne zdravstvene službe in določa, da se specializacije financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Takšen celovit pravni okvir je nujno potreben, saj bodo specializacije v zdravstveni negi omogočile prenos določenih nalog na ustrezno usposobljene specialiste zdravstvene nege, s tem pa se bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Predlog zakona nadalje omogoča prenos pooblastil zdravnika na zdravstvenega delavca v dejavnosti zdravstvene nege in babištva, ki je predhodno pridobil dodatne kompetence z delom. Cilj predmetne ureditve je razbremeniti zdravnike in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev. Zakon ureja tudi možnost izvajanja zdravstvenih storitev izven prostorov, v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in možnost izvajanja zdravstvenih storitev na daljavo. Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij bo omogočila boljšo izrabo kadrovskih virov, večjo dostopnost do zdravstvenih storitev in kontinuiteto zdravstvene obravnave, kar je še posebej pomembno za obravnavo kroničnih bolnikov, starejših oseb in prebivalcev z oddaljenih območij.

Predlog zakona pa prav tako uvaja funkcijo pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva, ki ga je potrebno obvezno imenovati v tistih javnih zavodih, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvajajo tudi dejavnost zdravstvene nege in babištva. Navedena ureditev bo prispevala k večji preglednosti odločanja in boljšemu upravljanju kadrov ter bo omogočila dodaten strokovni razvoj in ustrezno organizacijo dela na področju zdravstvene nege in babištva. Na ministrstvu smo usklajevali Predlog zakona tudi z Zakonodajno-pravno službo parlamenta in v največji možni meri člene tudi uskladili. Hvala lepa.