Ja, dobro jutro.

(Jonas Sonnenschein, podpredsednik podnebnega sveta.)

Ja, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Znanost in narava nas opozarjata, da časa za odlašanje ni več. Leto 2025 je bilo prvo leto v zgodovini, ko je bila povprečna globalna temperatura 12 mesecev zapored za več kot 1,5 °C višja od predindustrijskega obdobja. Slovenija se pri tem segreva še hitreje od svetovnega povprečja, kar prinaša neposredna tveganja za naše kmetijstvo, gozdove, varnost in zdravje. Jaz bi poudaril, da pariški sporazum ni le diplomatski dokument, je nujen politični okvir za ohranitev pogojev za življenje, kot ga poznamo. Od nas zahteva takojšnje zmanjšanje izpustov, da preprečimo najhujše posledice ekstremnih vremenskih dogodkov, ki smo jim v Sloveniji že priča. Ampak morda se sprašujete in velikokrat to slišimo, zakaj bi morala Slovenija, ki prispeva le 0,03 odstotkov svetovnih izpustov, sploh ukrepati. Odgovor je jasen: ker smo zaradi svoje geografske lege med najbolj izpostavljenimi težavami, zato nas bodo poplave, suše, vročinski valovi prizadeli še bolj. Podnebne spremembe niso več teoretična grožnja, so ekonomska in tudi proračunska bomba. Sanacija poplav nas je stala milijarde, investicije v razogljičenje pa je le majhen delež cene, ki jo bomo plačali, če ne ukrepamo. Poleg tega so naši izpusti na prebivalca visoki, so primerljivi s povprečjem Kitajske in Evropske unije. Glede na naš BDP pa so celo višji, kar pomeni, da imamo še veliko prostora za izboljšanje učinkovitosti našega gospodarstva. Priznam pa tudi, da naše prihodnosti nimamo popolnoma v svojih rokah, je neposredno odvisno od tega, kako hitro bodo emisije zmanjšale druge države. Ampak samo, če bodo vse države, predvsem pa ekonomsko razvite države, med njimi tudi Slovenija, zmanjšale emisije, nam lahko uspe. Zmanjšanje domačih emisij je vprašanje naše dolgoročne gospodarske in tudi družbene odpornosti. Doseganje cilja, da postanemo podnebno nevtralni do leta 2045, kar pomeni v manj kot 20 letih, manj kot 20 let od zdaj, kar je cilj podnebnega zakona, je absolutno nujno iz znanstvenega vidika. Je pa tudi dosegljivo, ampak ne, če menimo, da je že dovolj sprejeti strategije in akcijski načrt zgolj na papirju. Zato je res pomembno, da vzpostavimo rednejši, preglednejši in predvsem boljši nadzor nad izvajanjem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ali kratko NEPN. Trenutni razkorak med načrtovanimi ukrepi in izvajanjem na terenu, zlasti v prometu in pri energetski obnovi stavb, je prevelik. Verjetno se spomnite prejšnjega tedna, ko sem vas opozoril, da novela zakona o cestninjenju ni v skladu z NEPN - desna roka ne ve, kaj dela leva. Poročilo o blaženju podnebnih sprememb, tema današnje razprave, je lahko pomembno orodje za spremljanje izvajanja NEPN. Vsaj enkrat letno skupaj s podnebnim ogledalom, ki ga enkrat letno objavi Inštitut Jožef Štefan, ponuja dober pregled trenutnega stanja doseganja podnebnih ciljev. Ampak vsa ta poročila imajo lahko učinek le, če vključujejo konkretne podnebne ukrepe. Zato predlaga Podnebni svet, da naslednje leto poročilo o blaženju podnebnih sprememb manj ponavlja informacije iz podnebnega ogledala in večji poudarek nameni konkretnim ukrepom, ki jih je nujno treba izvesti ter sektorjem in ministrstvom, ki zaostajajo pri izvajanju ukrepov NEPN. Poleg tega si želimo in si moramo prizadevati, za tesnejši ter bolj sistematično sodelovanje med parlamentom in znanstveno sfero. Znanost ne ponuja le opozoril, temveč tudi rešitve. Podnebni svet je neodvisno posvetovalno telo vlade, obenem pa vam ponuja strokovno podporo in objektivno kritiko, ki je nujna za sprejemanje premišljenih zakonskih odločitev. Podnebna politika ne sme biti talec strankarskih preigravanj, temveč mora temeljiti na strokovnem konsenzu.

V duhu krepitve tega dialoga vas, spoštovani člani odbora, vljudno vabim na informativni dan Podnebnega sveta. Dogodek bo potekal 24. februar od 16. do 18. ure v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije. To bo priložnost ali neposredno od stroka slišati ključne ugotovitve in da skupaj razpravljamo o tem, kako lahko vi kot zakonodajalci prispevate k bolj učinkoviti podnebni politiki. Seveda pa bom z veseljem odgovoril na vaša vprašanja tudi tukaj in zdaj, če ste na primer prebrali poročilo o blaženju podnebnih sprememb in vas zanima stališče Podnebnega sveta do posameznih vidikov poročila. Hvala za vašo pozornost in upam, da se vidimo spet 24. februar.