Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Kot rečeno je navedeno poročilo obravnavala tudi naša komisija. Mi smo se v bistvu seznanili s poročilom o blaženju podnebnih sprememb in ocenjujemo, da je to jasno in pregledno, da le to jasno in pregledno prikazuje stanje emisij ter splošne trende. Ob tem pa poudarjamo, da zgolj prikaz podatkov ne bo več dovolj in da je nujen še večji premik h konkretnim izvedljivim ukrepom in spodbudam, ki bodo neposredno izboljšali zdravje prebivalcev in kakovost življenja. Po mnenju komisije se ne smemo zadovoljiti le s statističnimi izboljšavami, temveč moramo oblikovati merljive načrte, katerih učinki bodo opazni že v naslednjih poročilih, zlasti prek jasnih finančnih mehanizmov za podporo trajnostni mobilnosti, večji rabi javnega prevoza in prehodu na čistejše ogrevalne sisteme, saj, saj morajo ukrepi prenesti otipljive spremembe v vsakdanjem življenju ljudi.

Komisija opozarja tudi, da povečanje deleža obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, ni mogoče brez razširitve in posodobitve distribucijskega omrežja ter brez jasne, stabilne in predvidljive državne strategije. Trenutni energetski sistem je podhranjen, investitorji pa se zaradi nestabilnega zakonodajnega in tržnega okolja pogosto znajdejo v negotovosti, kar zavira razvoj fotovoltaike in drugih obnovljivih virov.

Zato komisija poudarja potrebo po srednjeročni perspektivi in kontinuiteti strategije razogljičenja, ki bo zagotavljala zanesljivost naložb, zmanjševala ekonomska tveganja in krepila zaupanje prebivalcev. Po podatkih o izpustih CO2 med letoma 2005 in 2023, komisija ugotavlja, da sta Evropa in Slovenija emisije bistveno zmanjšali, hkrati pa se povečuje razkorak v primerjavi s preostalim svetom. Komisija opozarja, da ima intenzivno zmanjševanje izpustov pomembne posledice za konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva, saj dodatni stroški, zlasti zaradi sistema ETS(?) močno obremenjujejo podjetja, predvsem mala in srednja, ter vplivajo s tem na njihovo dolgoročno vzdržnost. Primer Termoelektrarne Šoštanj kaže, da bi bilo poslovanje brez bremen emisijskih kuponov finančno vzdržno, zato komisija poudarja potrebo po treznem in premišljenem prehodu v podnebno nevtralnost, ki bo ohranjal konkurenčnost gospodarstva in ne bo nesorazmerno bremenil sedanjih generacij. Hvala lepa.