/ izključen mikrofon/ Hvala lepa za besedo.

Najprej vse lepo pozdravljam, gospoda predsedujočega, vse ostale prisotne!

Me veseli, da ste se, končno v tretjo, da se dobimo, pa da lahko nekoga gledamo na drugi strani, strani. Jaz bom kar na hitro malo skrajšano povedal, pa bolj po domače, zaradi tega, ker mislim, da gradivo ste vsi dobili in upam, da ste ga vsaj zdaj prebrali, no, če ga do sedaj niste, kljub vsem tem členom(?). Prvo kot prvo, jaz ne razumem, zakaj je toliko let to takšna razlika med Romi in vsemi nami.

Kako je lahko nekdo tolikokrat obravnavan in nikoli kaznovan, hkrati pa naše delovne ljudi pa vse te, pa pač takoj udariti, pa takoj blokade, pa vse gor dati. To je prvo kot prvo za mene diskriminacija lastnega naroda in bom rekel, zelo nekorektno in nepošteno.

Kar se našega programa tiče, bom podal svoje osebno mnenje, tako kot so že fantje povedali, pa še verjetno kdo bo. To res ni represija nad njimi, nad manjšino ali nad nekom drugim, to je le korak k boljšemu sobivanju in hitrejši integraciji Romov, ki na koncu koncev se morajo začeti zavedati, da živijo v neki skupnosti, ki je na koncu cela Slovenija ena majhna, manjšina v sami Evropi, kamor je v celem svetu. In mi moramo pač se naučiti sobivati en z drugim in živeti v nekem duhu solidarnosti in pa strpnosti predvsem drug do drugega. Ampak od nas se vedno Slovencev, pa nas delovnih ljudi, se vedno zahteva tišina in strpnost, medtem ko na drugi strani pa se dela totalno kontradiktorka vsemu temu. Zato bi jaz opozoril, recimo, na to neenakost oziroma diskriminacijo, naj si bo to njih ali nas, ker diskriminira se v nekih trenutkih vseh, njih in nas. In to ni prav. Družbeno odgovornost nosimo vsi, ampak to ne pomeni, da nosimo družbeno odgovornost samo tisti, ki delamo, ki ustvarjamo kapital, da mi samo moramo prispevati k boljšemu sobivanju. To družbeno odgovornost nosimo vsi, tudi tisti, ki so, živijo zaradi določenih, bomo rekli, mogoče zdravstvenih, telesnih ali pa kakšnih drugih napak. In ne morejo biti delovno aktivni. Ampak vsi mi, oni lahko prinesejo, konec koncev lahko vsak prinaša k boljšemu sobivanju s pozitivnimi mislimi in pa s pozitivno energijo oziroma v željo, da bo vsem nam lepše in boljše. Tukaj bi še mogoče lahko se zdaj samo eno stvar dotaknil, ta protest, kot sem že povedal tudi z onim gospodom, protest, ki ga Romi organizirajo v Novem mestu, brez zamere do vseh Romov, ki verjamem, da ni, verjamem in vem, da niste vsi enaki in vem, da vas zaradi določenih posameznikov trpi cela skupnost. Ampak vam bom nekaj povedal zdaj iskreno. Če ste zdaj složni za proteste, pa boste skupaj stopili zaradi tega, ker ste pač, bom rekel po domače, dobili malo po prstih, potem tudi skupaj stopite pa probajte pomagati tem ljudem, da se lažje integrirajo. Ne samo stopiti tam skupaj kjer vam paše. Stopite skupaj tudi tam, da lahko pomagate tem posameznikom, ki delajo probleme, da jim omogočite tudi vi in vaše, ne pa, da še javno nagovarjate ljudi, da ne, da zdaj bomo morali pa krasti. pa ne govorim, da je zdaj tukaj v sobi takšen, ki je bil, ampak to ni pravilno, to ni pravilno.

Kot drugo, kot protest organizirati v Novo mesto, kjer se je zgodil tragičen trenutek. Meni je to popolnoma brezobrazno, ne morem več povedati, žaljivo. Si vi predstavljate, kako se bodo počutili prebivalci v Novem mestu, ki se še ni pozabilo? Daleč od tega. In sami poveličujete in spodbujate ljudi, da postajamo še bolj nestrpni, nekateri, še bolj nestrpni, da vas še drugače gledajo, še bolj ostro hočejo proti vam na zlobi, ampak sami izzivate to.

Jaz verjamem, da se vam je zdaj zgodil en trenutek, ampak ta trenutek je tudi dober korak za vas. In na koncu koncev lahko tudi vi najdete komunikacijo, pa pridete, ne vem, bom rekel, do davčno, pa se dogovorite o nekih določenih plačilih. Saj to se ne bo zdaj vleklo zdaj ne vem koliko let nazaj, saj je neka, mislim, da je časovna omejitev bila, za koliko časa nazaj. In se da. In vsi skupaj stopite, če znate vsepovsod, še enkrat vas pozivam, tudi tukaj stopite skupaj, stopite skupaj. Pomagajte tem ljudem, ker jaz verjamem, da marsikdo dela, bom rekel, bedarije, ker drugače ne morem reči, bedarije za to, da bo preživel, pa zato, da bo nekaj več imel. Zato, ker denar nas pač pohlep nas rine v, pač vedno več, nekateri več delajo zaradi tega, nekateri pa pač več, bom rekel, najdejo več različnih načinov, da prihaja do dodatnih sredstev.

Tukaj bi še samo dodal. Otroke v vrtec, vse obvezno, ne šola, v vrtcu, ker do tam se oblikujejo karakterji. To sem že opozoril enkrat in bi danes še enkrat opozoril. Jaz verjamem, da lahko skupaj, ampak ponovno spet z dialogom. Tudi, bom rekel, tudi na strani Vlade, zdaj, ko je pač ali pa pač institucij, ki so zdaj pač tako, bomo rekli, štartali na prekrškarje, saj niso tukaj samo Romi, so tukaj tudi Slovenci, kolikor mi je znano, bi mogoče lahko tudi mogoče malo lepše se skomuniciralo, ne rečem(?), da ne, ker na koncu koncev lepa beseda lepo mesto najde in upam, da jih bo tudi tukaj med nami našla.

Tako da resnično upam, da se s temi vsemi dogodki, ki so se zvrstili, ki se dogajajo in z lepo komunikacijo na koncu koncev najdemo rešitev k boljšemu sobivanju, ker na koncu koncev, tako kot smo mi ljudje, ste vi ljudje, ampak vsak mora pa nekaj narediti in dokazati, da je na prvem mestu človek, ne samo ljudje. Hvala lepa.