Govor

Matjaž Strojin
20. nujna seja
6. 2. 2026

Hvala lepa, lepo pozdravljeni vsi navzoči. Sem Matjaž Strojin, predstavniki ljudske iniciative Šentjernej.

Člani naše iniciative smo. Na podlagi analize obstoječega sistema socialnih transferjev in stanja na terenu, so prispevali k oblikovanju programa socialne in delovne aktivacije, ki smo ga vladi predložili decembra 2025. Že dolgo opozarjamo na probleme trajanja brezposelnosti delovno sposobnih posameznikov. Ti posamezniki zaradi možnosti prejemanja visoke socialne podpore, ter dodatnih ugodnosti pogosto nimajo zadostne motivacije za vstop na trg dela. To je še posebej izrazito pri starostni skupini od 20 do 45 let, kjer starši z mladoletnimi otroki poleg denarne socialne pomoči za odrasle, prejemajo tudi otroške dodatke, denarno socialno pomoč za otroke in številne druge ugodnosti. Da konkretno ponazorimo. Petčlanska družina brez uradnega premoženja lahko prejme socialne prejemke, ki presegajo dve neto minimalni plači. Z vsakim dodatnim otrokom se zneski povečujejo še za minimalno 320 evrov mesečno. To ustvarja pogoje, ki lahko vodijo k višji rodnosti v socialnih odvisnih okoljih in hkrati spodbuja pasivnost, ne pa vključevanje v delo, saj se jim delo enostavno ne izplača. Hkrati se utrjuje način življenja, ki otežuje socialno vključenost in ustvarja pogoje za družbeno odrinjene skupnosti ter čedalje večje socialne varnostne izzive. Zato smo pripravili program socialne in delovne aktivacije, katerega cilj je odpraviti te sistemske anomalije in pokazati, da se delo in prispevanje v skupno dobro izplačata. Program jasno ločuje podporo otrokom in podporo odraslim, s čimer se krepi odgovorno starševstvo, kjer odrasli postanejo nosilci obveznosti in odgovornosti. Otroški dodatki pa ostajajo nespremenjeni, so zaščiteni in namenjeni izključno otrokom. Namesto obstoječe denarne socialne pomoči predlagamo uvedbo osnovnega socialnega dohodka, ki je namenjen delovno sposobnim odraslim. Višina osnovnega socialnega dohodka ni vezana na število otrok, temveč na delovno aktivnost posameznika. Aktivnosti bodo potekale v okviru tako imenovanih aktivacijskih centrov za delo in usposabljanje in sicer v osnovni formuli 20 procentov ciljno usposabljanje in 80 procentov praktično delo. Posameznik lahko prejme zneske od 200 evrov mesečno ob popolni neaktivnosti do skoraj 700 evrov ob polni aktivnosti. Višina prejemka narašča sorazmerno z aktivnostjo. Za polno aktivnost predlagamo nekje 4 do 6 ur aktivnosti na dan. Tisti, ki želijo delati in zaslužiti več, se omogoči prehod v redno zaposlitev. Predlagan sistem je zasnovan tako, da je aktivnost vedno finančno ugodnejša od pasivnega prejemanja pomoči. Delo ostaja izbira, ne prisila. Na ta način postavljamo enaka pravila za vse, enake pravice, enake dolžnosti, ter zapiramo prostor za zlorabe, ki jih je omogočala dosedanja ureditev. Program velja za vse delovno sposobne prejemnike socialnih pomoči ne glede na narodnost, za vse delovno nezmožne ostajajo pravice nespremenjene. Ukrepi zagotavljajo dolgoročno finančno vzdržnost sistema in namesto pasivne razdelitve sredstev država sredstva usmerja v mentorske programe, usposabljanja in delovno aktivacijo.

In še za zaključek. Končni cilj programa je povečanje delovne aktivnosti. Zmanjšanje odvisnosti od socialnih prejemkov, večja družbena odgovornost, dostojanstvo in vključevanje, zmanjšanje napetosti med skupinami in občutek sprejetosti za vse in pa tudi dolgoročna varnost. Program ne deli ljudi na boljše ali slabše, temveč na aktivne in neaktivne izbire, vsem omogoča, da se odločijo za pot odgovornosti, dela in dostojanstva. Hvala za vašo pozornost.