Hvala lepa. Agencija za varnost prometa, v. d. direktorja Saša Jevšnik Kafol. Spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanke in poslanci, vsi ostali, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Javna agencija za varnost prometa je preučila predlog spremembe in dopolnitve Zakona o voznikih, ki predvideva spremembo petega odstavka 55. člena tega zakona, po kateri lahko motorno vozilo in moped, kateri konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, vključno z skiroji v cestnem prometu vozi oseba, starejša od 15 let. Agencija predlog v tem delu ocenjuje kot utemeljen z vidika prometne varnosti in ga podpira, saj odgovarja na jasno zaznan trend porasta prometnih nesreč in poškodb, povezanih z uporabo e-skirojev ter drugih lahkih motornih vozil. Od leta 2021 so skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila z omejitvijo do 25 kilometrov na uro. Prometna statistika pa, kot smo že slišali, kaže, da se število nesreč z udeležbo skirojev povečuje. V letu 2025 je bilo zabeleženih 300 prometnih nesreč, kar je 12 odstotkov kot leto prej. V zadnjih dveh letih sicer ni bilo smrtnih žrtev, vendar pa se je število huje telesno poškodovanih povečalo za 8 odstotkov v letu 2025, teh je bilo 45 hudo telesno poškodovanih in celo za 29 odstotkov v letu 2024, 42, leta 2023 jih je bilo 30. Pri tem moram povedati, da točnih podatkov o številu poškodovanih nimamo, kajti v večini primerov gre pri uporabi teh lahkih motornih vozil za prometne nesreče s samoudeležbo, se pravi, voznik povzroči sam in se potem tudi sam odpravi v bolnico - ali pa ne. Skratka niso vse nesreče zabeležene, teh je zagotovo še več. Posebej zaskrbljujoče je, da več kot polovica udeleženih voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav so poškodbe glave pri padcih med najtežjimi in najpogostejšimi, Pri uporabi e-skiroja so običajno posledice podobne takim kot bi jih recimo imel motorist pri vožnji z motorjem, gre za res hude poškodbe, odprte zlome, zlome čeljusti, zlome lobanje, skratka hude posledice, ki lahko dejansko vplivajo potem tudi na kakovost življenja poškodovanca. Agencija zato poudarja, da je skiro ni igrača, temveč lahko motorno vozilo. Pri hitrosti do 25 kilometrov na uro ob nizki stabilnosti in majhnih kolesih so seveda posledice padcev izjemno hude. Dodatno tveganje predstavlja praksa tako imenovanega odklepanja e-skirojev, ki omogoča bistveno višje hitrosti, s čimer se resnost poškodb približa, kot sem že rekla, motorističnim. Agencija seveda zato podpira ukrepe, ki zmanjšujejo izpostavljenost najbolj ranljivih skupin, zlasti otrok in mladostnikov, ter preprečujejo prezgodnje vključevanje v promet brez zadostne zrelosti in prometnih izkušenj. Predlog zvišanja minimalne starosti na 15 let je po oceni agencije razumen korak. Spremljanje izvajanja veljavnega predpisa in analiza prometne statistike kažejo, da cilji glede varne vključitve otrok in mladostnikov s prejšnjo oziroma trenutno veljavno zakonodajo niso bili doseženi v celoti. Zavedati se moramo, da so mladostniki precej nagnjeni k tveganemu vedenju, niso dovolj zreli, zato so izpostavljeni hudim telesnim poškodbam. In pa podatki o poškodovanih voznikih lahkih motornih vozil vključno z e-skiroji kažejo, da je pomemben delež udeleženih v prometnih nesrečah prav med mladimi, pri čemer se število nesreč vidno povečuje po dopolnjenem 12. letu starosti in dosega vrh pri 17-letnikih, nato pa po 18. letu upada. Dodatno zaskrbljujoče je, da se je v obdobju od leta 2024 do konca leta 2025 število hudo telesno poškodovanih mladih povečalo za celo 20 odstotkov, kar potrjuje potrebo po ukrepih, usmerjenih v zaščito te starostne skupine. Pri presoji predloga agencija upošteva tudi priporočila in prakse iz tujine. Evropski svet za varnost v prometu priporoča minimalno starost celo 16 let oziroma uskladitev s starostjo za vožnjo mopeda. Nekatere države Evropske unije so starostne meje že zaostrile na 15 ali 16 let. Ponekod pa so uvedli tudi dodatne ukrepe, kot so omejitve hitrosti na območjih šol ter časovne prepovedi uporabe e-skirojev ponoči in ob koncih tedna, kjer so zaznali pomemben upad nesreč zaradi zmanjšanja voženj pod vplivom alkohola in drog. Javna agencija za varnost prometa zato ocenjuje, da je predlagana sprememba starostne meje na 15 let strokovno utemeljena, sorazmerna in skladna s cilji Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030, ki med prioritetami posebej izpostavlja varnost otrok in mladostnikov kot ranljive skupine udeležencev v prometu. Ob tem bi radi poudarili še, da zgolj dvig starostne meje najbrž ne bo zadostoval za povečanje prometne varnosti te starostne skupine. Zagotovo bi bilo smiselno uvesti morda še dodatne ukrepe v smislu, ne vem, prepovedi, dejanske prepovedi odklepanja vozil, razmislek o obveznem zavarovanju odgovornosti vseh uporabnikov lahkih motornih vozil, evidenci teh vozil - to pomeni, da bi imeli nekako nadzor, koliko se jih dejansko vozi po naših cestah, in pa večje pristojnosti nadzornih organov za ukrepanje pri tehnično neustreznih in nevarno pridelanih vozilih.

Hvala.