Ja, hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, spoštovana ministrica in seveda vsi vabljeni gostje!

Zdaj mogoče, če mi dovolite, bom jaz mogoče malo tudi širše / nerazumljivo/ stanje v sami panogi vinogradništva, da seveda lažje tudi razumemo same predloge. Ker dejansko moram reči, da vinogradniški sektor oziroma vinogradništvo lahko rečemo, da v zadnjih 20 letih je deležen kar, bom rekel, določenega pada, saj smo izgubili 2 tisoč 725 hektarjev in to pomeni kar 16,4 procenta. Kar pa je še bolj zaskrbljujoč podatek, v zadnjih petih letih pa smo izgubili 1163 oziroma kar 232 hektarjev letno. In v tem je še treba opozoriti, da je starostna struktura, se pravi, nasadov, govorim ena tretjina do 15 let starosti, dve tretjini nasadov pa je, se pravi, starejših. In ob tem seveda še zelo zaskrbljujoč podatek, da pa je, kar govorim za Štajersko, nad 35 let starosti nasada je 27 procentov. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, da moramo razumeti problematiko v vinogradništvu in moram reči, da sam sem tudi sodeloval v tej ožji delovni skupini. In vsekakor mi moramo z zakonom zaščititi pridelovalce in tudi v smislu, da jim zagotovimo preživetje. To ni enostavno. Namreč, vsi vemo, da so klimatske spremembe vsekakor so tukaj in da se srečujemo z naravnimi nesrečami. Na Štajerskem imamo močni izpad zlate trsne rumenice in zlasti mladi si želijo ekonomsko stabilnost. Mi se srečujemo, da zelo težko mlade nagovorimo, da bi sploh še ostali na kmetijah in se pravi, mi kot kmetivarski(?) zavod, od kod tudi prihajam, smo dnevno v stiku s kmeti in seveda, ko poslušamo njihove zgodbe, to so, vam pa moram povedati, zelo stresne zgodbe, ko ob vsaki nevihti nekdo trepeta, ali bo ob dohodek in kako in kaj. Zakaj je to pomembno? Pomembno je to, da smo mi do sedaj v zakonu imeli mogoče odkup grozdja v primeru višjih naravnih nesreč. Ta določba, vemo, v praksi ni bila mogoča, ker seveda naravne nesreče lahko razglasi vlada. Načeloma je to Vlada razglasila meseca novembra, ko so bili že ekonomski kazalniki znani. In seveda takrat vinogradnik, vinar ni mogel realizirati te določbe. Zato se nam zdi, da je ta določba v redu. Se pravi, da podpira, da naslavlja vprašanje kako omogočiti nekako stabilnost vinogradniško vinogradniškim kmetijam in nekako ne ocenjujemo, da bi to šlo za pospeševanje sivega trga, temveč ga ureja. Ker če govorimo o povprečnem pridelku, se pravi trije povprečni pridelki v zadnjih petih letih, ne govorimo, da bi na ta račun nekdo prekomerno lahko odkupoval grozdje, ampak govorimo o tem, da lahko določen vinogradnik, vinar preživi. Zato se mi zdi, da je ta dikcija absolutno v redu.

Po drugi strani pa moramo razumeti, glejte, jaz prihajam iz, kot sem že rekel, iz Štajerske, je bilo veliko dilem, ko smo združevali vinorodne okoliše, danes so pod okoliši. Kaj bo se zgodilo, ja, kakšna bo zdaj konkurenca, kaj bo z grozdjem. Glejte, če je pravilna cena grozdja. Vsak vinogradnik si želi stabilnost in če je korporacijska pogodba v redu, če je odnos v redu, če je cena tista, ki smo vsi zadovoljni, potem ni nobene težave. Glejte, noben si ne želi, da pa bi iskal trg nekje drugod in si želi neko varnost. Tako, da mi danes ne sledimo, mislim, ne zasledimo kakšne težave na tem delu, če je korektna cena. In sam moram reči, da smo imeli predstavitev predloga zakona tako v Ormožu, kjer smo vabili tako mala velika podjetja. Prav tako smo imeli na Ptuju, saj sta bila tudi zraven poslanca, ko smo predstavili sam zakon in moram reči, da je zakon bil v glavnini podprt in ni bilo nobene dileme po 13. členu, da je sporna dikcija. Edino, kar si vsi želimo pa je, da bi določili minimalni prag pridelave, predlog je minimalni prag 3 tisoč kilogramov, s tem, da to se lahko določi v posebnem pravilniku, to ni potrebno v samem zakonu, ampak nam je jasno, da želimo zaščititi pridelavo, ker pač žal na terenu opažamo, da nekdo zlorablja, imamo take primere, da skoraj ni nobenega pridelka, pa je deležen do najrazličnejših podpor. Tako da je naša želja, da bi se potem s posebnim pravilnikom.

Določili glede na način pridelave, ali govorimo o ekološki, biodinamični konvencionalni pridelavi, da se določi tudi minimalni prag pridelave grozdja, ki bi bil zavezan za pridelovalce, da potem res zaščitimo tiste, kateri se ukvarjajo s to branžo.

Skratka, da zaključim, se pravi, s strani Hmeljarske zbornice Slovenije podpiramo predlog v predlagani vsebini. Hvala.