Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, vsi ostali vabljeni!

Predlog novega Zakona o vinu, ki ga danes obravnavate, ni zgolj parcialna in tehnična novelacija obstoječe zakonodaje, temveč predlog za celovito in sistemsko ureditev tega področja, ki predstavlja strateški okvir predvsem za razvoj vinogradništva in vinarstva ter jasno izraža zavedanje države o nujnem gospodarskem, prostorskem in družbenem pomenu za Republiko Slovenijo. Uvodoma bi želela najprej poudariti, da je bil predlog zakona pripravljen ob doslednem spoštovanju načela strokovnosti in vključevanja.

Osnutek za javno obravnavo je bil oblikovan in usklajen v okviru delovne skupine, v katero so bili imenovani predstavniki, in se jim tudi zahvaljujem: Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinske družbe Slovenije, Vinis, Zveza društev vinogradnikov in vinarjev, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica ter Biotehniška fakulteta. Ta sestava ni naključna, združuje pridelovalce različnih velikosti in pravno organizacijskih oblik, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vinogradništva in vinarstva, ter izobraževalno-raziskovalnih inštitucij. Zakon je zato rezultat dialoga, ne enostranske odločitve, in je strokovni predlog, ki odraža realne potrebe same panoge. Veljavni zakon, trenutni, iz leta 2006 ureja pridelavo, označevanje, promet in zaščito vina ter geografske označbe. Kljub več novelacijam temelji na starejših evropskih pravnih podlagah in je bil skozi čas dopolnjevan parcialno. Prav tako je treba jasno povedati, da se zakon v praksi ni vedno izvajal dosledno. Posebej problematično je bilo nedosledno vodenje in ažuriranje registra pridelovalcev grozdja in vina, kar je povzročalo nepreglednost podatkov, oteževalo nadzor ter negativno vplivalo na razmere v sami panogi. Neenotna praksa in toleriranje sivih območij sta postavljala zakonite in odgovorne pridelovalce v predvsem neenak položaj. Predlog novega zakona tako predstavlja celovito sistemsko prenovo področja. Ne gre le za vsebinsko uskladitev z evropskim pravnim redom, temveč tudi za vzpostavitev jasnih mehanizmov, ki omogočajo dejansko izvajanje pravil. Pomemben element nove ureditve je tudi jasna zaveza ministrstva, da se tako veljavna kot nova zakonodaja izvajata dosledno, enotno in brez izjem. Namen prenove ni zgolj zapis pravil, temveč njihovo učinkovito uresničevanje v praksi.

Pri samem zakonu je posebno področje uskladitve z zakonodajo Evropske unije. Predlog zagotavlja celovito uskladitev z veljavno evropsko ureditvijo na področju proizvodov vinske trte, aromatiziranih vinskih proizvodov, sistema dovoljenja za saditev, zaščite geografskih označb, enoloških postopkov.

S tem se krepi pravna varnost in enakopraven položaj slovenskih vinogradnikov na skupnem trgu. Naslednje pomembno poglavje je register pridelovalcev - ključna strukturna sprememba.

Predlog prinaša nadgradnjo registra pridelovalcev, jasnejše opredelitve obveznosti vpisa, razširitev obveznosti vpisa tudi na določene subjekte brez lastnih vinogradov, natančno prijavo pridelka grozdja, nov spremni dokument za grozdje. Cilj je vzpostavitev popolne, sledljive in pregledne evidence, ki omogoča učinkovitejši nadzor, boljše upravljanje tveganj in enake pogoje za vse. Ključna razlika ni zgolj v normativni nadgradnji, temveč v jasni zavezi k doslednemu izvajanju registra kot temeljnega orodja za upravljanje panoge. Poglavje, ki ga tudi zakon naslavlja, so zasaditve in ohranjanje vinogradniških površin: prenos aktualnega evropskega sistema dovoljenj, možnost prestrukturiranja že izkrčenih vinogradov, prehodno enoletno obdobje za prijavo vinogradov, zasajenih brez dovoljenj. Namen ukrepov je ureditev stanja in vzpostavitev reda, ne retroaktivno kaznovanje, temveč dolgoročna stabilizacija sistema. Enološka sredstva in sami postopki, tukaj se v zakonu usklajujejo z veljavnimi enološkimi pravili znotraj Evropske unije postopki za testiranje novih enoloških praks in večjo prilagodljivost razvoju stroke. Označevanje geografske označbe ter nadzor: v zakonu se opredeljujejo jasnejši postopki ocenjevanja, podrobnejša ureditev označevanja, okrepljen nadzor, okrepljeni nadzorni mehanizmi in jasno določeni postopki v neustreznih proizvodih. Predlog zakona ohranja tradicionalne izraze kot označbe kakovostnih razredov slovenskih vin z geografsko označbo ter jasno ureja postopke ocenjevanja, označevanja in nadzora. Določbe o nadzoru in sankcijah so usmerjene v zaščito poštenih pridelovalcev ter zagotavljanje enakih pogojev na trgu.

Spoštovani. Če želimo, da bo slovensko vino tudi v prihodnje sinonim za kakovost, potem moramo imeti pogum postaviti jasna pravila in jih predvsem tudi izvajati. Ta zakon pomeni konec nedorečenosti in konec toleriranja sivih con, pomeni odgovornost tako države kot deležnikov v sami panogi. Vinogradništvo in vinarstvo sta strateški dejavnosti ne le zaradi gospodarskih kazalnikov, temveč zaradi nujne širše družbene vloge: ohranjata podeželje, ustvarjata dodano vrednost, povezujeta turizem in gastronomijo ter krepita mednarodno prepoznavnost Slovenije - ko govorimo o slovenskem vinu, govorimo tudi o Sloveniji. Na ministrstvu prevzamemo odgovornost ne le za sprejem zakona, temveč za njegovo dosledno izvajanje. In zavedamo se, da brez jasne in dosledne politike ni mogoče zagotoviti stabilnega razvoja panoge. Predlog zakona je rezultat dialoga, strokovnosti in zavedanja pomena sektorja in temelji za odgovoren razvoj vinogradništva in vinarstva v prihodnjih desetletjih.

Se zahvaljujem za pozornost.