Hvala lepa predsednica, lep pozdrav.

Predlog sprememb zakona ponovno obravnavamo že ene četrtič, ker so predlagatelji mnenja, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala niti 7. razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik ali voznica. Zato za pridobitev vozniškega izpita predlagajo dodaten pogoj, da je posameznik uspešno zaključil vsaj sedmi razred osnovne šole. Pravijo, da bi s tem lahko nekoliko zmanjšali število prometnih nesreč in hkrati pripomogli k temu, da bi kakšen otrok več končal osnovno šolo. Teoretično bi bila, če predpostavimo, da otroci v šolo hodijo za to, da bi lahko vozili avto, in če bi bila nepismenost eden glavnih vzrokov za prometne nesreče v Sloveniji, takšna zakonska rešitev ustrezna. Praktično pa to, da je zaključen sedmi razred pogoj za pristop k vozniškemu izpitu, v ničemer ne motivira otrok k učnemu uspehu, nepismenost pa, vsaj po podatkih agencije za varnost v prometu ni vzrok za prometne nesreče. Zakon ne samo, da ne bo dosegel ciljev, ki jih zasleduje, njegovo sprejetje ima lahko za posledico kvečjemu poslabšanje varnosti v cestnem prometu, saj bi se z njegovim sprejetjem onemogočilo pristop k usposabljanju in pridobitvi vozniškega izpita za vse, ki niso končali sedmega razreda osnovne šole, torej bi, če bi tak zakon sprejeli, vozili na črno. Ustrezna pismenost se tekom pridobitve vozniškega izpita preverja na teoretičnem delu izpita in ne v sedmem razredu osnovne šole. Če hočeš opraviti teoretični del, moraš znati brati in pisati. Tu se sicer pojavi vprašanje, zakaj v NSi ne bi motivirali šolarjev k učenju še s tem, da bi končan sedmi razred postavili tudi za pogoj za pridobitev licence za voznike čolna do 25 metrov ali pa za pilote ultra lahkega letala, odgovor je seveda preprost, ker Romi ne vozijo čolnov in ultra lahkih letal. Zakon, ki ga obravnavamo menda že četrtič, je del paketa sprememb zakonodaje, katerih tarča je kakopak romsko prebivalstvo. Namen zakona je, da se Romom, ki ne dokončajo osnovne šole, onemogoči pravica, da pridobijo vozniški izpit. Za nekoga, ki živi na podeželju in Romi v glavnem živijo na podeželju, ob trenutnem stanju javnega potniškega prometa v državi to pomeni, da se jim dejansko odvzame tudi pravica do večine zaposlitev v državi in se jih obsodi na životarjenje v revščini. Pa ne samo, da se ne moreš peljati na delo, če bi ga kje si dobil, ne moreš niti v trgovino, na pošto ali banko in ne moreš peljati otrok v šolo ali vrtec, čeprav NSi zavaja javnost, da je namen ravno spodbujanje Romov, da bi otroci šli v šole. Materialne, življenjske okoliščine in nerazvitost javnega potniškega prometa Rome dobesedno silijo k uporabi avtomobila. Bodo pač vozili na črno, če jim onemogočimo delati izpit brez končanega sedmega razreda osnovne šole, verjetnost prometnih nesreč pa bo tako samo še višja. Ampak rešitve, kot se slikajo so sila preproste. Če bo nek Rom z nedokončanim sedmim razredom osnovne šole povozil kleno slovensko dekle, bomo pač dvignili pogoj za usposabljanje za voznika motornih vozil na osmi razred ali pa na deveti. Ta pogoj lahko z izgovorom zagotavljanja pismenosti in motivacije za pridobitev čim višje izobrazbe prosto dvigujemo po mili volji. Dokler bo to pač služilo skrajno desničarskemu populizmu, ki ne služi motiviranju Romov, da bi šli v šole. Ampak večinskemu prebivalstvu, da ja zasovraži Rome, v kolikor jih še ni. Zakon deklariranih ciljev nikoli ne bo dosegel, dosegel pa bo, če bo kdaj sprejet, nedeklarirane cilje je t, da se Rome še bolj marginalizira, še bolj izključi in še bolj poniža, kot so, že zaradi mizernih in človeka nevrednih razmer v katerih v glavnem živijo. Seveda smo v Levici glasovali proti.