Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Predlog zakona o voznikih je bil že jeseni leta 2022 pripravljen na pobudo županov jugovzhodne Slovenije in podprt z več kot 32 tisoč podpisi prebivalcev regije. Gre torej za jasen izraz volje lokalne skupnosti, ki se vsakodnevno sooča s posledicami neučinkovite zakonodaje in pomanjkanja sistemskih rešitev. Osnovni namen predloga zakona je zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu, hkrati pa tudi povečanje socialne vključenosti ter ustvarjanje boljših izhodišč za zaposljivost posameznikov. Vozniško dovoljenje namreč ni zgolj prometna pravica, temveč pomembno orodje za vključevanje v družbo in trg dela. V Novi Sloveniji smo zato predlagali, da lahko k opravljanju vozniškega izpita pristopijo osebe, ki so osnovno šolo obiskovale devet let in imajo uspešno zaključen vsaj 7. razred osnovne šole. Na ta način se zagotavlja, da osebe, ki aktivno sodelujejo v cestnem prometu, znajo brati, pisati in razumeti prometna pravila, kar neposredno vpliva na njihovo odgovornost in varnost vseh udeležencev v prometu. Podoben pogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja že poznajo tudi nekatere druge države članice Evropske unije, Slovenija pri tem predlogu torej sledi preverjenim rešitvam iz primerljivih okolij. Koalicija je kot enega glavnih razlogov za zavrnitev predloga navajala težave pri izvedbi. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, kako je v času digitalizacije in umetne inteligence lahko problem preveriti ali ima kandidat zaključenih sedem let osnovne šole. Naj nam bo dovoljeno pomagati: za takšno preverjanje bi zadoščala že preprosta evidenca oziroma Excel tabelica - orodje, ki ga, kot vemo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom ministra Maljevca sicer ne preveč uspešno uporablja pri izvajanju pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe. V koaliciji se pogosto sklicujete na pomen civilne družbe. V tem primeru imate pred seboj jasen glas lokalne skupnosti, županov in več kot 32 tisoč prebivalcev jugovzhodne Slovenije. Če strokovne službe težave ne zmorejo ali ne želijo rešiti, bi bilo vsaj pošteno prisluhniti tistim, ki posledice neustreznih rešitev živijo vsak dan. Pri iskanju učinkovitih rešitev velja upoštevati tudi misel Alberta Einsteina, da je norost delati isto znova in znova ter pričakovati drugačne rezultate. Nadaljevanje dosedanjega pristopa očitno ne prinaša večje varnosti in ne večje vključenosti. Ko v koaliciji trdite, da je zakon diskriminatoren, poudarjamo, da je bilo merilo zaključenega 7. razreda osnovne šole predvideno enako za vse kandidate brez izjem in brez razlikovanja. Enaka pravila za vse niso diskriminacija, temveč temelj pravične in odgovorne države.

Za konec pa še besedo o izvajanju tako imenovanega Šutarjevega zakona. Če zakon obstaja zgolj na papirju, medtem ko se v praksi zapleta, odlaga in prepušča improvizaciji, potem to ni dokaz socialne države, temveč dokaz neučinkovitosti. Državljani ne potrebujejo zakonov za tiskovne konference, temveč takšne, ki delujejo v praksi. Hvala.