Hvala lepa, predsednik.

Lepo pozdravljeni članice in člani odbora, vsi prisotni!

Najprej bi se želela zahvaliti Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za vse izboljšave, ki so bile predlagane in ne nazadnje tudi koaliciji za vložene amandmaje, na katere je tudi Vlada dala soglasja. Zdaj mogoče na kratko povzetek gradiva. Predlog zakona smo pripravili ob zavedanju, da aktualna ureditev, to področje trenutno ureja Zakon o zunanjih zadevah, ne ustreza več dejanskim razmeram v sodobnem mednarodnem prostoru. Vse večja intenzivnost mednarodnih odnosov se odraža v želji držav po povečanju učinkovitosti postopka za sklepanje mednarodnih pogodb in v vse večjem številu tudi mednarodnih aktov, ki niso mednarodne pogodbe. Po vsebini gre za zelo zaokroženo področje mednarodnega prava, postopkovni, nacionalni oziroma notranji postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih aktov. Predlog zakona je, kot rečeno, tehnične narave. Njegov namen je predvsem povečati učinkovitost delovanja državnih organov, ki so vključeni v sklepanje mednarodnih aktov, in ne posega v razmerja med Vlado in Državnim zborom in v to, da je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pri izvajanju opravljanja zunanjih zadev v okviru pristojnosti Vlade, vezano na splošne usmeritve, ki jih določa Državni zbor.

Prav tako ne posega v druge splošne določbe Zakona o zunanjih zadevah, kot na primer odstavek 3. člena, na podlagi katerega Vlada na predlog Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Pomemben razlog za sprejetje novega zakona je tudi razvoj v sodobnem mednarodnem okolju, kjer v medsebojne odnose zaradi vse večje povezanosti in prepletenosti poleg klasičnih subjektov mednarodnega prava, držav, različnih mednarodnih organizacij vstopa čedalje več drugih subjektov, to so regije, dežele, pokrajine in podobno.

Želela bi izpostaviti nekatere res bistvene prednosti oziroma novosti predloga zakona. Zakon jasneje in enotno za vse mednarodne akte ureja pobudo, s katero mora pobudnik ustrezno obrazložiti potrebo po sklenitvi mednarodnega akta, resorno ministrstvo pa odloči ali bo tako pobudo prevzelo, če je ne, pa mora to tudi ustrezno obrazložiti. S tem se zagotavlja, da se sklepajo res samo tisti akti, ki so v interesu Slovenije. Po zgledu drugih držav ta zakon omogoča tudi tako imenovano generalno pooblastilo za sklenitev pogodb v okviru članstva Slovenije v Evropski uniji, kar je bistvena poenostavitev. Ureja tudi objavo obvestil o začasni uporabi mednarodnih pogodb, česar do zdaj ni bilo in je ustavno sporno. Jasneje tudi vsebinsko razmejuje ratifikacijske pristojnosti Državnega zbora in vlade. Predlog namreč izhaja iz Ustave Republike Slovenije, med drugim iz 153. člena Ustave, kjer je urejena hierarhija mednarodnih pogodb glede na ratifikacijo v državnem zboru ali na vladi - vsebina mednarodne pogodbe, ki sodi v zakonodajno materijo, je v domeni državnega zbora, vsebina, ki je podzakonske narave, je v domeni vlade. Ob tem se upošteva primat državnega zbora v primeru, da ima izvajanje mednarodne pogodbe nove proračunske obveznosti. Poleg mednarodnih pogodb tudi pri enostavnih sporazumih in nezavezujočih aktih omogoča tako imenovane tipske osnutke za več držav ali mednarodnih organizacij hkrati, kar je tudi bistvena poenostavitev. Omogoča tudi uveljavitev dokončno usklajenih enostavnih sporazumov s samim podpisom, kar je tudi bistvena poenostavitev. S predlaganim zakonom se 5. poglavje, torej Mednarodne pogodbe, izloči iz Zakona o zunanjih zadevah. Obravnava predloga zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih je bila tako vezana na prehodno novelo Zakona o zunanjih zadevah, zato se predlog tega zakona vlaga v postopek šele sedaj. In predlog zakona ne bo imel posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva in predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.

Hvala lepa.