Hvala predsednik in dobro jutro. Nadaljujemo z 2. točko, kjer dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo naše delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve. Potekal bo v ponedeljek, 26. januarja.

Svet se bo seznanil najprej s prednostnimi nalogami ciprskega predsedstva. Je to v prvi polovici leta ciprsko predsedovanje. Kot razumem, bo ciprski veleposlanik tudi predstavil prednostne naloge na seji OZP 30. januarja, bomo z veseljem spremljali in poslušali, seveda s poudarkom z naše strani predvsem na vsebinah, ki jih obravnava naš Svet za splošne zadeve. Ciprsko predsedstvo kot prednostno nalogo v svojem programu izpostavlja prizadevanja in ukrepe za krepitev avtonomije Evropske unije. S tem se osredotoča predvsem na področje varnosti, obrambne pripravljenosti, konkurenčnosti, odprtosti v svet, vrednot in pa proračuna Evropske unije. Med drugimi prioritetami izpostavljajo tudi migracije, podporo Ukrajini, krepitev notranjega trga, vladavino prava ter sodelovanje z južnim in vzhodnim Sredozemljem. Med področji, ki pa jih specifično obravnava Svet za splošne zadeve, predsedstvo kot ključno prednostno nalogo izpostavlja napredek v pogajanjih za nov proračun Evropske unije. Tukaj želi zagotoviti uravnotežen in predvsem v prihodnost usmerjen proračun. Pomembna prioriteta predsedstva pa tudi je nadaljevanje poenostavitev zakonodaje Evropske unije, spodbujanje temeljnih vrednot demokracije, pravne države in pa, na kar smo še posebej veseli, tudi širitev Evropske unije. Slovenija te prednostne naloge predsedstva pozdravlja, bomo veseli tudi nadaljnje razprave na tem odboru, vidimo jih pa seveda predvsem kot odziv na aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se Evropska unija sooča v tem precej zahtevnem obdobju. Poudarek seveda, kot že večkrat govorimo, konkurenčnost in pa varnostna in globalna vloga Evropske unije. V predsedstvu izražamo podporo v prizadevanjih za napredek v pogajanjih o vseh sektorskih zakonodajnih predlogih večletnega okvira za obdobje 2028-2034 in pa predvsem konkreten napredek v širitvenem procesu. Slovenija se tudi strinja in pozdravlja nadaljnji poudarek na zaščiti temeljnih vrednot, vladavini prava, krepitvi demokratične odpornosti kot tudi z nadaljevanjem dela, kar se tiče poenostavitve zakonodaje, tudi krepitvi odnosov Evropske unije z Združenim kraljestvom in ostalimi evropskimi partnerji. Na ministrstvu smo s pogledom že naprej v drugo polovico 2026, ko predsedstvo prevzame Irska. In sem vesela, da z vami delim, da bo 5. februarja v Ljubljani, bom gostila svojega kolega državnega sekretarja za evropske zadeve Irske Thomasa Briana, kjer bova že malo razpravljala o drugi polovici 2026.

Naslednja točka, s katero se bomo ukvarjali državni sekretarji in ministri, evropski ščit za demokracijo, tudi o tem smo pred tem cenjenim odborom že govorili. To bo tema na našem delovnem kosilu, opravili bomo neko orientacijsko razpravo, nam večkrat poroča tudi pristojni komisar. Veste, da ščit vključuje celovit sklop ukrepov za zaščito evropskih demokracij pred tujim vmešavanjem. Za Slovenijo je to še posebej pomembno glede na to, da nas čakajo volitve. Imamo že kar nekaj sprejetih aktov in mehanizmov s strani Evropske unije. Že od 2020 smo sprejeli sveženj za obrambo demokracije, uredbo o preglednosti in političnem oglaševanju, tudi akt o digitalnih storitvah, akt o svobodi medijev, tudi kodeks ravnanja z dezinformacijami, tako da je to neka tema, na kateri Evropska unija vztrajno gradi, mora pa, več kot očitno je, pri tem biti še bolj vztrajna in uspešna. Slovenija poudarja, da moramo seveda najprej v celoti implementirati to že sprejeto zakonodajo. Zagovarjamo podporo lokalnim medijem, to je za nas zelo pomembno, predvsem zaradi njihove vloge pri obveščanju javnosti. Tudi podporo neodvisnim profesionalnim medijem ter programom medijske pismenosti v državnih kandidatkah, zlasti na zahodnem Balkanu. Veste, da predvsem zaradi, bi rekla, nizke stopnje pismenosti, medijske pismenosti, tudi raznih pritiskov na neodvisne medije in pa prisotnosti tujih akterjev je zahodni Balkan in države tam so izjemno ranljive za dezinformacije. Zato je Evropska komisija v tem paketu evropskega ščita za demokracijo napovedala tudi vzpostavitev evropskega centra za demokratično odpornost. Namen tega centra je predvsem usklajevanje aktivnosti držav članic, tudi institucij, civilne družbe in pa raziskovalcev pri odzivanju, analizi dezinformacij in tako naprej. Slovenija seveda podpira ustanovitev tega centra, kjer najprej želimo, da se jasno definirajo te pristojnosti, sodelovanje pa je zaenkrat prostovoljno. Mogoče še, da komisija bo nadaljnje podprla tudi programe medijskega opismenjevanja. Vzpostavljena bo mreža, prostovoljna mreža vplivnežev za osveščanje o obstoju dezinformacij. Tukaj se mi zdi, da se vsi zavedamo, da se soočamo mogoče malo z nekim generacijskim, generacijsko razliko, tako da predvsem moramo najti načine, kako to našo politiko in te ukrepe prenesti na mlade, ker so pogosto starostna skupina, ki so najbolj ranljivi za dezinformacije. Za Slovenijo seveda ta nek celosten pristop je pomemben, boj proti dezinformacijam zahteva sodelovanje celotne družbe, vseh starostnih skupin, tudi od profesionalnih medijev, ki preverjajo informacije, do civilne družbe in pa seveda tukaj ne gre brez vključitve dela s platformami.

Glede 3. točke kratko. Govorimo o letnem dialogu o pravni državi; veste, da je to redna točka na naših zasedanjih Sveta za splošne zadeve, namenjeno predvsem bolj poglobljeni obravnavi razmer na področju vladavine prava, tokrat v štirih državah članicah - Dansko, Estonijo, Grčijo in Španijo. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o stanju vladavine prava za leto 2025, gre pa seveda osredotočena razprava na ugotovitvah posameznih nacionalnih analiz in pa priporočilih tem izbranim štirim državam članicam. Namen je predvsem res razprava, zgodnje zaznavanje nekih izzivov, spodbujanje odprtega pogovora in pa dialoga med samimi državami članicami. Seveda za Slovenijo kot državo, kjer je krepitev in zaščita vladavine prava osrednja prednostna naloga, bomo zato aktivno sodelovali v tej razpravi in podprli vsa prizadevanja Evropske komisije za utrjevanje vladavine prava kot temeljne vrednote Evropske unije.

Toliko pri tej točki z moje strani, hvala lepa.