Hvala predsednik in hvala obema razpravljavcema. Mislim, da je iz te razprave jasno, da se res vsi zavedamo, kako problematično je za našo demokracijo širjenje teh dezinformacij in tudi tuje vmešavanje. To prepoznavajo nenazadnje tudi naše državljanke in državljani. Kar 81 procentov državljanov EU, vsaj po raziskavi Eurobarometra, vidi te manipulacije in to vplivanje preko dezinformacij kot resen primer. Tako da mislim, da Evropska unija in s tem tudi Slovenija sledimo tudi, bi rekla, njihovim skrbem.

Še enkrat poudarim, da v bistvu evropski ščit za demokracijo je v bistvu nek ta celovit sklop ukrepov, že sprejetih aktov in mehanizmov. Med drugim tudi akt o umetni inteligenci. Tukaj bi, poslanec Gregorič, verjetno bili vi najbolj zainteresirani za ta del razprave, akt o umetni inteligenci, kjer so določene obveznosti glede preglednosti za ponudnike tudi, bi rekla, ponudnike teh umetno inteligentnih sistemov že določene tudi, vključno z obveznostjo označevanja in omogočanja odkrivanja teh umetno ustvarjenih vsebin, prirejenih vsebin ter tudi obveznost označevanja nekih ponaredkov in tako naprej. Še posebej, ko gre za objave v javnih zadevah, ustvarjenih z umetno inteligenco. Tako da neka orodja vsekakor Evropska unija že ima, je pa to nadgradnja, še posebej s tem Evropskim centrom za demokratično odpornost, kjer bi center naj vključeval kot prvo platformo za izmenjavo analiz. Kar se tiče Fini, veste, da države članice Evropske unije so različno pripravljene na soočanje s temi novimi pojavi, nekatere bolj, nekatere manj. Vidimo tudi po nedavnih primerih tujih vmešavanj tako v Romuniji, Nemčiji, Moldaviji, okoli volitev. Zato je predvsem pomembno, Evropska unija si izmenja stališča, dobre prakse, informacije, sodeluje pri, z analitskimi službami, da se zagotovi, da imajo vse države dovolj virov in dovolj znanja za soočanje s tem. Naredimo oziroma vključevali bi tudi bazo orodij za analizo in pa predvsem nudili usposabljanje in izmenjavo izkušenj za vse te analitike. Tako da je ta center res neka stična točka, kjer bi se lahko ustvarilo neko, bi rekla, enaki pogoji za vse države članice seveda. Tretji steber tega ščita pa je predvsem namenjen povečanju družbene odpornosti državljanske participacije, da res to znanje, te informacije, to medijsko opismenjevanje pride do državljank in državljanov, do vseh starostnih skupin, da v bistvu zaščitimo družbo kot celoto. Hvala lepa.