Hvala lepa podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi iz obeh odborov, spoštovana tudi predstavnica Evropske komisije, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in pa seveda ekscelenca Ignatiou, veleposlanik Republike Ciper v Republiki Avstriji in nerezidenčni tudi za Republiko Slovenijo, hvala lepa za vašo današnjo uvodno predstavitev.

Kot predsednik skupine prijateljstva Ciper in Slovenija v tem sklicu Državnega zbora moram reči, da z zanimanjem spremljam tudi razvoj odnosov med državama in pa še posebej zdaj v zadnjem obdobju tudi predsedovanje, ki se mi zdi, da v ospredje postavlja močnejšo Evropsko unijo, njeno bolj odgovorno vlogo v odnosih v neposredni soseščini vaše države. Jaz sem vesel, da je tudi parlamentarna, parlamentarno sodelovanje, kot sem že prej dejal, šlo na malo višji nivo v tem sklicu. Predsednica Državnega zbora je v predpreteklem letu obiskala Ciper, takrat smo izmenjali kar nekaj zanimivih pogledov na podobnosti, Ciper je postal članica Evropske unije v istem času kot Slovenija, tudi evro smo prevzeli v istem obdobju, tako da delimo kar nekaj teh evropskih vrednot, kar nekaj teh evropskih, bom rekel momentov smo skupaj preživljali. Se mi pa v okviru vašega predsedovanja zdi najbrž neizogibno tudi načeti vprašanje ciprskega problema. Gre za dolgoletno odprto vprašanje, ki absolutno presega nacionalni okvir, sam vaš ciprski nacionalni okvir ostaja en pomemben preizkus verodostojnosti Evropske unije kot nekega mirovnega in političnega projekta, zato me zanima, kako bo ciprsko predsedovanje lahko morda pripomoglo ali pa kako Ciper vidi v vlogi predsedovanja, predsedovalni vlogi tudi ohranjanje možnosti za ohranjanje ali pa možnosti za morebitno obnovitev dinamike evropske pozornosti do tega vprašanja ob seveda v polnem okviru, popolnem spoštovanju okvira Združenih narodov. Jaz bi si res v tem času, po pol stoletja negotovosti, pred dvema letoma je minilo pol stoletja, bi si želel, da bi in bi to razumel, recimo, da bi lahko Evropska unija svojo zunanjo politično odgovornost prevedla tudi v neke operativne rešitve. Obenem se Evropska unija danes sooča tudi z zelo konkretnimi humanitarnimi problemi. Izzivi v neposredni soseščini otoka, zlasti ob razmerah v Gazi, v Sloveniji smo še do nedavnega, lahko rečem, v sodelovanju s ciprskimi partnerji tudi proučevali možnost, da bi Ciper zaradi svoje geografske lege in izkušenj odigral vlogo logističnega vozlišča za humanitarno pomoč Iz Evrope. Tudi to temo smo tudi načeli z vašim zunanjim ministrom, gospodom Kombosom ob obisku predsednice Državnega zbora. Zato bi vam zdaj končno zastavil tudi vprašanje oziroma bi vas prosil za vaše stališče. Torej, v prvi vrsti, kje vidite, da lahko ciprsko predsedovanje v okviru svojih prioritet okrepi politično vlogo Evropske unije pri vprašanjih dolgotrajnih konfliktov, kakršno je ciprsko vprašanje? In pa seveda tudi, kje lahko okrepimo operativno sposobnost pri humanitarnih odzivih v soseščini? Ciper zagotovo se sam s tem ne more spopadati, gre za malo državo, pa ste vendarle prva postaja na poti iz afriškega kontinenta, iz Bližnjega vzhoda, tako da se pri vas te obremenitve res vidijo že na pogled, ko prideš v državo.

In pa še eno, mislim, eno drugo vprašanje me tudi tako bolj zanima, Kako gledate sami na to, glede na to, da zaradi zgodovinskih, gospodarskih in seveda tudi nekih družbenih okoliščin ima Ciper neko edinstveno izkušnjo sobivanja velikega števila ruskih in ukrajinskih prebivalcev, državljanov, ki tam živijo, bodisi kot zdaj bi rekel, migranti v času vojne, se pravi, tisti, ki so tam našli zatočišče zaradi svojcev in tako naprej. Pa seveda tudi zaradi ekonomskih razlogov, zaradi služb, zaradi kapitala. Kako vidite recimo, kako lahko te izkušnje, ki jih imate, sem rekel že prej, pomembne neke lastniške, poslovne vezi z obema skupnostma. Kako lahko morda to ciprsko predsedovanje vidi svojo vlogo pri prispevku k evropskim prizadevanjem za reševanje ukrajinske krize? Ne zgolj z vidika zdaj sankcij in nekih političnih stališč, ampak tudi kot neki potencialni most za dialog, za razumevanje, za neke humanitarne pobude. Tako da bi se vam zahvalil za vprašanje in še enkrat hvala lepa, da ste nas obiskali in prišli v naš Državni zbor. Hvala.