Predsedujoči, hvala za besedo. spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona o spremembi Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, ki podaljšuje veljavnost državnega jamstva za nezavarovani del odgovornosti za jedrsko škodo za nadaljnja štiri leta. Po našem mnenju dejansko veljavna ureditev sledi pariški in bruseljski konvenciji ter določa, da mora upravljavec jedrskega objekta zavarovati odgovornost v obsegu, ki ga omogoča zavarovalni trg, medtem ko nezavarovani, za nezavarovani del jamči država. Ker se razmere na svetovnem zavarovalnem trgu v zadnjih letih niso bistveno spremenile, Popolno tržno zavarovanje še vedno ni mogoče. Zato je podaljšanje državnega jamstva nujno. Sprejem zakona je potreben tudi z vidika zagotavljanja nemotenega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško, saj bi v nasprotnem primeru zakonodaja zahtevala začasno prepoved obratovanja, zaradi nepopolnega kritja odgovornosti. Komisija ob podpori zakonu vseeno opozarja, da podaljšanje državnega jamstva ne sme postati trajna rešitev brez jasno opredeljene dolgoročne strategije upravljanja jedrskih tveganj. Ta mora vključevati preglednost, redno spremljanje razmer na zavarovalnem trgu ter po potrebi tudi vključevanje lokalnih skupnosti, ki bi bile ob morebitnih izrednih dogodkih najbolj izpostavljene posledicam. Komisija hkrati izpostavlja vprašanja porazdelitve odgovornosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško kot solastnicama elektrarne. Glede na to, da bi se državno jamstvo lahko uveljavljalo tudi za škodo na ozemlju Republike Hrvaške, Komisija ocenjuje, da bi bilo smiselno v okviru meddržavne komisije odpreti razpravo o morebitni bolj uravnoteženi jamstveni ureditvi. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na uporabo nujnega postopka. Komisija ugotavlja, da je bila potreba po podaljšanju jamstva predvidljiva, vendar hkrati sprejema pojasnila predlagatelja, da je novela nujna zaradi izteka obstoječega jamstva in potrebe po pravočasni sklenitvi nove pogodbe do 30. junija letos. Komisija zato podpira predlog zakona kot nujen prehodni ukrep ob hkratnem pričakovanju, da bo država v v prihodnje oblikovala jasnejšo dolgoročno rešitev zlasti tudi v luči nadaljnjega razvoja jedrskega programa.

Hvala.