Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni.

Pred nami je Predlog zakona o spremembi Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo, ki trenutno veljaven zakon spreminja v enem členu, to je 24. člen zakona, kateri ureja obdobje veljavnosti jamstva države za tako imenovano odklonjeno zavarovalno kritje. Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo ureja odgovornost za jedrsko škodo in zavarovanje te odgovornosti ter postopek uveljavljanja odškodnine, uveljavljanja odškodnine torej za jedrsko škodo. Jedrske škode se na splošno ne da zavarovati, vsa običajna zavarovanja jo celo izrecno izključujejo, zato na tem področju velja poseben režim, in to je zdaj pomembno, ki pa temelji na mednarodnih konvencijah. V Pariški konvenciji, ki ureja temeljna vprašanja glede odgovornosti in višine odgovornosti, je med ostalim jasno določeno, katere so škodne postavke, za katere je upravljavec jedrskega objekta odgovoren in mora svojo odgovornost zavarovati. Pariški konvenciji sledi tudi naš zakon. Že ob samem sprejemu konvencije je svetovni zavarovalni trg opozoril, da nekaterih vrst jedrske škode ne more zavarovati, zato so države pogodbenice, zlasti manjše države, za ta nezavarovljivi del v svojih zakonih predvidele jamstva države. Takšna ureditev vsebuje naš zakon o odgovornosti za jedrsko škodo, ki določa štiriletno obdobje veljavnosti državnega jamstva, se pravi štiriletno obdobje veljavnosti državnega jamstva. To obdobje se v letošnjem letu, natančneje 30. junija, tudi izteče. V zadnjih letih je sicer prišlo do pomembnega napredka na tem področju, saj je danes zavarovana večina škodnih postavk, določenih v konvenciji, ki so bile ob sprejemu samega zakona, problematične, to sta na primer 30-letni zastaralni rok za osebne škode ter škode, nastale zaradi terorizma ali velikih naravnih nesreč, kljub temu pa še vedno ostajata dve postavki, ki se jih ne da zavarovati, in to sta škoda zaradi dovoljenih obratovalnih izpustov ter zavarovana odgovornost v višini 700 milijonov evrov za vsak škodni dogodek posebej, če se zgodi. Predlagana sprememba zakona se torej nanaša na spremembo 24. člena, ki določa obdobje veljavnosti jamstva države. Kot že omenjene razmere na zavarovalnem trgu še vedno ne omogočajo zavarovanja prav vseh škodnih postavk, je jamstvo države še vedno potrebno.

Predlagamo torej, da se njegova veljavnost podaljša za nadaljnja štiri leta. Med tem obdobjem se bo še naprej vseskozi stremelo k temu, da se vzpostavi pričakovano stanje, torej da upravljavec jedrske elektrarne, ki je odgovoren za škodo, če se zgodi, zavaruje celotno odgovornost in jamstvo države ne bi bilo več potrebno. Sprejem predloga zakona je nujen, saj zakon določa, da v primeru, če nuklearna elektrarna Krško ne bi imela sklenjenih veljavnih pogodb za kritje celotne odgovornosti po zakonu, pristojni inšpektor za jedrsko varnost začasno prepove obratovanje jedrske elektrarne in odredi odpravo nepravilnosti, kar bi lahko predstavljalo velike posledice glede na pomen nek za proizvodnjo električne energije.

Spoštovani, toliko za kratek uvod. Če bomo, če bo potrebno, bomo predstavniki ministrstva oziroma Uprave za jedrsko varnost tudi odgovorili na vsa vprašanja. Hvala lepa.