Govor

Maček Guštin
32. nujna seja
22. 1. 2026

Hvala za besedo. Torej, predlog zakona smo preučili z vidika svojih pristojnosti in dali pripombe v pisnem mnenju k 1., 2., 6. in 8. členu predloga zakona. K predlogu zakona so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki večinoma ustrezno upoštevajo naše pripombe, zato se bom, zato bom dodatno izpostavljala samo tiste naše pripombe, ki z amandmaji niso upoštevane.

Torej amandmaji ne odpravljajo pomanjkljivosti predloga zakona, ki je v tem, da se predlagane rešitve umeščajo v neustrezne člene veljavnega zakona. Določena procesna vprašanja, ki bi morala biti urejena zaradi novih materialno-pravnih rešitev, bo torej treba urejati z naslednjimi novelami. Potem vloženi amandmaji tudi ne rešujejo vprašanja morebitne povratne oziroma retroaktivne veljave predloga zakona, s katerim se določa štiriletno obdobje pred pravnomočnostjo odločbe ali sodbe o prekršku kot relevantno za odločitev o novem predlogu kršitelja za delo v splošno korist zaradi nadomestitve plačila globe oziroma stroškov postopka. Gre za nov pogoj za delo v splošno korist, ki pomeni, da se kršitelju ne dovoli nadomestitve plačila globe, če mu je sodišče v roku štirih let pred pravnomočnostjo odločitve o prekršku že kdaj dovolilo delo v splošno korist namesto plačila globe pa je kršitelj tega ni opravil v celoti, zaradi česar je bil ta način izvršitve globe tudi ustavljen. Opozorili smo, da ta ureditev ne vključuje nobenega prehodnega obdobja. S katerim bi se uredila uporaba novega pogoja na način, ki ne bi posegel v pravni položaj Kršiteljev, ki bodo po uveljavitvi predloga zakona predlagali opravljanje dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov. Opozorilo se torej nanaša na vprašanje retroaktivnega učinkovanja predlaganih rešitev. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da ima zakon retroaktivne učinke med drugim tudi tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne ureditve in Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da pravni predpisi praviloma ne smejo retroaktivno jemati pravic in tudi ne retroaktivno povečevati obveznosti oziroma jih na novo konstituirati na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti, ali ne ali tudi ne smejo oteževati pravnega položaja naslovnikom pravnih norm na podlagi preteklih dejstev, ko ti niso mogli vedeti, da bodo pravno učinkovala in to na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so dejstva nastopila, še ni bilo. V našem primeru gre za tak položaj kršitelj, ki mu je bil v štirih letih pred uveljavitvijo predloga zakona izdan sklep o ustavitvi izvrševanja dela v splošno korist bo trpel negativne posledice novega pogoja za delo v splošno korist, četudi v obdobju teh štirih let pred uveljavitvijo novega pogoja ni mogel računati s tem, da mu v bodoče nov predlog za delo v splošno korist ne bo odobren. Predlagatelj utemeljuje novi pogoj s primeri neurejenega opravljanja dela v splošno korist, kot na primer nesodelovanje s pristojnimi organi, pa zavlačevanje pri opravljanju dela ali zamujanje na delo in odsotnost, poškodovanje ali odtujevanje delovnih sredstev in podobno, pri tem pa se po naši oceni povsem pozablja, da se v primeru neopravljenega dela v splošno korist globa in stroški vseeno lahko prisilno izterjajo, na kar je kršitelj opozorjen in se tega mora in mora zavedati ves čas trajanja dela v splošno korist. Veljavna ureditev torej že ima nekakšno sankcijo za nespoštovanje odrejenega dela v splošno korist. Novi pogoj, ki bo vplival na dovolitev dela v splošno korist po naši oceni ni sporen z vidika poseganja v ustavno zagotovljene človekove pravice po 15. členu Ustave, kljub temu, da veljavna ureditev že sankcionira nespoštovanje odrejenega dela v splošno korist. Novi pogoj je sporen zaradi svojega retroaktivnega učinkovanja.

Zdaj, predlagatelj je v posebnem odzivu na naše mnenje pojasnil, da pravica opraviti delo v splošno korist namesto plačila globe ni pridobljena pravica v smislu drugega odstavka 155. člena Ustave, ker jo kršitelj dobi šele, ko zanjo zaprosi. Glede na obstoječo ustavno sodno presojo je tako stališče preozko, saj se zdaj v zakon dodaja bistven element, ki bo vplival na odobritev te pravice v bodoče. Ta bistven element pa so pretekla dejstva, ki takrat, ko so nastala niso imela enakega učinka kot pa jim ga bo pripisal novi pogoj iz tega predloga zakona. To moram opozoriti še na to, da so poleg zakonodajalca k spoštovanju načela o prepovedi retroaktivnosti. Zavezani tudi drugi oblastni organi, zlasti omenjam tu sodišča in sodnike, ki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na Ustavo in zakon. Po 156. členu Ustave zato lahko sodišča prekinejo postopek o konkretni zadevi in z zahtevo pred ustavnim sodiščem začnejo postopek za oceno ustavnosti sporne zakonske določbe, ki bi jo pri odločanju morali uporabiti, pa menijo, da je v neskladju s 155. členom Ustave, torej s prepovedjo retroaktivne veljave. Takšna pristojnost sodišč sicer lahko predstavlja ustrezen način zagotavljanja prepovedi retroaktivnosti zakonov, vendar je treba upoštevati, da je lahko praksa sodišč glede tega različna, zlasti v smislu, da presoja skladnosti z ustavo ne bo zahtevana dosledno v vseh primerih. Zdaj, zagotavljanje enotne sodne prakse je posredno tudi naloga zakonodajalca, ki mora zagotoviti, da so zakoni ustavno skladni in jasni v svojih ureditvah, da ne bi prihajalo do različne obravnave v bistveno podobnih primerih. Jasnost, določnost, enoznačnost zakonov je torej zahteva načela pravne države iz 2. člena ustave, pa tudi načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic. Navedeni vidiki, ki izhajajo iz našega pisnega mnenja v odzivu predlagatelja niso pojasnjeni, zato predlagam dodaten razmislek o uskladitvi 1. člena predloga zakona tudi s 155. členom Ustave.

V zvezi z nadaljnjim pojasnilom predlagatelja o pravni podlagi, po kateri se sodišče seznani z morebitnim obstojem odločitve o preteklih nadomestitvah plačila globe z delom v splošno korist pa opozarjam, da ta ne pojasnjuje iz katerega vira podatkov oziroma iz katere evidence bo mogoče pridobivati potrebne podatke. Pojasnilo predlagatelja se nanaša samo na pravno podlago za dostop sodišča do podatkov, ne pa tudi na vir teh podatkov. Predlog zakona ne predvideva vzpostavitve posebne evidence sklepov o ustavitvi izvrševanja dela v splošno korist, ki bi za tak namen lahko prišla v poštev. Veljavna ureditev pa take evidence tudi nima, ker do zdaj seveda zanjo ni bilo razloga. To vprašanje je z vidika veljavne pravne ureditve varstva osebnih podatkov ključno za zakonito in učinkovito izvajanje ureditve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist ob novem pogoju, ki ga določa ta predlog zakona.

Zdaj bi se opredelila še do amandmaja za novi 10.a člen zakona. Torej s tem členom je predlagan odstop od ureditve odgovornosti pravnih oseb za prekrške, kar pa vpliva na veljavno ureditev te odgovornosti, in sicer na način, da bi bilo treba ustrezno prilagoditi zlasti 14. člen Zakona o prekrških, ki določa splošne pogoje za odgovornost pravnih oseb. V teh primerih iz 1. člena zakona o prekrških namreč izhaja pravilo, da materialno pravne določbe Zakona o prekrških veljajo za vse prekrške, določene s predpisi, s katerimi se v našem pravnem redu smejo določati prekrški in tudi za te predpise je določeno, da se smejo uporabljati samo v skladu z Zakonom o prekrških. Notranje neskladno urejanje vsebine Zakona o prekrških zato predstavlja kršitev načela pravne države. Poleg tega pa opozarjam tudi, da prvi odstavek ni jasen glede vprašanja ali je z novim členom, torej z 10.a členom, odgovornost pravnih oseb za prekršek že urejena drugače ali pa naj bi to bilo mogoče urediti šele s spremembo zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov ali pa celo s katerimkoli drugim zakonom. Zdaj urejanja odgovornosti pravnih oseb za prekršek ni mogoče določiti z drugimi zakoni, če to ni ustrezno urejeno že v zakonu o prekrških kot krovnem zakonu. Zato je v tem novem 10.a členu problematično besedilo v prvem odstavku, ki se glasi "do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov". Toliko z naše strani. Hvala lepa.