Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Torej, pred vami je predlog zakona, katerega namen je zagotoviti bolj pravično, učinkovito in odgovorno obravnavo prekrškov ter preprečiti zlorabe obstoječih institutov. V ta namen se kaznovalna politika v zvezi z določenimi instituti zaostruje. Institut dela v splošno korist je namenjen tistim posameznikom, ki prekrškovne globe zaradi svojega finančnega položaja ne zmorejo plačati. Sčasoma je praksa pokazala, da prihaja do zlorab tega instituta na način, da se predlaga delo v splošno korist, nato pa se tega ne opravi ali se z njim zavlačuje, tako se ustvarja vtis, da nekateri posamezniki lahko prekrške izvršujejo brez posledic, kar spodkopava zaupanje v pravičnost sistema in zaupanje v pravno državo. Predlagane spremembe zato določajo, da delo v splošno korist ne bo več odobreno osebam, ki so ta institut v preteklosti že zlorabile. Institut nadomestnega zapora je bil v našem pravnem redu uveden leta 2016 kot zadnja možnost, ko globe ni mogoče prisilno izterjati. Sedanja ureditev omogoča, da se posameznik nadomestnemu zaporu izogne tako, da predlaga delo v splošno korist, potem po vseh drugih možnosti, da prevzame odgovornost za storjene prekrške, na primer plačila polovičke plačila na obroke, da zaprosi za oprostitev plačila stroškov postopka in tako naprej, ni izkoristil. V praksi se je izkazalo, da tudi v tej fazi postopka storilci prekrškov ta institut zlorabljajo, zato se možnost dela v splošno korist v fazi odreditve nadomestnega zapora s predlagano novelo ukinja.

Nadalje predlog zakona sistemsko predvideva, da bodo po novem prekrškovni organi v hitrem postopku lahko izrekli globo v razponu, ki ga določa zakon ali uredba za posamezni prekršek. To pomeni bolj dosledno in na okoliščine vezano kaznovanje. Medtem ko izrekanje kazni s plačilnim nalogom ostaja nespremenjeno. V zvezi z institutom zavarovanja izvršitve pojasnjujemo, da se ta institut po sedanji ureditvi uporablja le za posameznika, kar se v primeru domačih pravnih oseb uspešno uporablja tudi za odgovorne osebe pravnih oseb. Ker pa zlasti pri tujih podjetjih prihaja do težav, saj se nekatere izognejo odgovornosti ker je čezmejni postopek zapleten in dolgotrajen, se institut zavarovanja izvršitve razširja tudi na pravne osebe. S tem bo zagotovljena enakost, prekrškovne terjatve pa bodo v večji meri in učinkoviteje poplačane.

Predlog zakona dodatno odpravlja nejasnosti pri tujih samostojnih podjetnikih in razširja nabor možnih sredstev za varovanja. Po novem pa bo mogoče zavarovati vse prekrškovne terjatve, ne le globe, se pravi tudi škodo, povzročeno s prekrškom, na primer. Vendar pa namen predloga ni le zaostrovanje kaznovalne politike, pač pa tudi razbremenitev nekaterih prekrškovnih organov, predvsem tistih, ki so pristojni za obravnavo cestno prometnih prekrškov. Ugotovljeno je bilo, da v zvezi s prekrški voznikov iz drugih držav članic EU oziroma prekrški, storjenimi z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah EU, pošiljanje obvestil pogosto povzroči težave, saj razlike v poštnih sistemih otežujejo dokazovanje vročitve. Ta izziv izvrševanja direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, naslavlja določba, da se rok za plačilo globe ali odgovor na obvestilo o čezmejnih postopkih po novem šteje od dneva odpreme, kar bo policiji in redarstvu močno olajšalo delo.

Z amandmaji koalicije se predlaga tudi poseg v kazenske določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Sodišče Evropske unije je namreč odločilo, da morajo države članice v sistem prekrškov vključiti samostojno odgovornost pravnih oseb za kršitve GDPR. Naša zakonodaja doslej tega ni ustrezno urejala. s predlogom zakona se zato vzpostavlja začasna pravna podlaga za samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov in razveljavlja ustrezne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa prekrške odgovornih oseb. S tem se bo Republika Slovenija izognila morebitnim finančnim sankcijam Evropske komisije v primeru tožbe pred Sodiščem Evropske unije.

V zvezi z amandmajem k 8. členu predloga pa predlagatelju do konca razprave o amandmaju predlagamo popravek v novem 8., 9. in desetem odstavku 201. člena ZP1 in sicer, da se sklic na peti odstavek popravi na pravilen sklic na šesti odstavek. Da bi to pravočasno storili, prosimo za deset minutni odlok. Sicer pa je bil predlog zakona objavljen na eDemokraciji in strokovno usklajevan. Za konec se želim zahvaliti še Zakonodajnopravni službi Državnega zbora za skrben pregled zakona, vloženi amandmaji bodo pa zagotovo izboljšali tudi zakonsko besedilo. Hvala za vašo pozornost.