Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom novele Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb se predlagajo spremembe, ki prinašajo večjo prožnost in boljšo zaščito za tiste državljane, ki so v prvi pokojninski sklad, bom krajši uporabljala PPS, vstopili v specifičnih zgodovinsko pogojenih okoliščinah. PPS je bil skladno z zakonom ustanovljen leta 1999. Delničarji pooblaščenih investicijskih družb, ki so še imeli neizkoriščene certifikate, so lahko le te obdržali v delnicah pooblaščenih investicijskih družb ali jih zamenjali za pokojninske bone, ki so se pozneje samodejno zamenjali za zavarovalno polico PPS. PPS je bil torej ustanovljen v specifičnih okoliščinah preoblikovanja lastniških struktur v Sloveniji, kjer je imel ključno vlogo pri zapolnitvi privatizacijske vrzeli. Zato je sestava njegovega naložbenega portfelja že od začetka odstopala od klasičnih pokojninskih skladov. Od leta 2003 je PPS zaprti vzajemni pokojninski sklad, to pomeni, da novih vplačil ni več, število članov varčevalnega dela, konec leta 2024 jih je bilo še 12 tisoč 61, pa naravno upada.

PPS je sicer sestavljen iz dveh delov, iz varčevalnega in kreditnega dela. V varčevalnem delu so sredstva vseh varčevalcev, ki še niso dopolnili 60 let in še niso upravičeni do izplačila rente. v kreditnem skladu pa so sredstva varčevalcev, ki se jim izplačuje pokojninska renta. Posebna zgodovinska in pravna zasnova sklada pa je privedla do dveh pomembnejših izzivov. Prvi je neustrezna sestava naložbenega portfelja PPS v varčevalnem delu, ki dosega nizko donosnost kot posledica lastnosti naložb, ki so bile prenesene na PPS za zapolnitev privatizacijske vrzeli, s čimer zavarovanci PPS ob upoštevanju vrednosti inflacije tudi izgubljajo del kupne moči. Drugi izziv pa predstavlja upravljanje sklada, saj se zaradi zaprtosti sklada njegova vrednost postopno znižuje, zaradi česar postajajo stroški upravljanja nesorazmerno visoki. Upravljanje je tako vse manj učinkovito in vse dražje.

Predlagana novela tako uvaja dve spremembi, ki povečujeta prožnost pri razpolaganju s sredstvi. Prva sprememba se nanaša na predčasno izplačilo odkupne vrednosti police dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po obstoječi ureditvi član nima pravice zahtevati izplačila pred izpolnitvijo pogojev za rento. Po predlogu zakona pa bo takšno izplačilo mogoče zahtevati že pred dopolnjenim 60 letom starosti.

S tem se izenačuje položaj zavarovancev v PPS z drugimi udeleženci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jim ZPIZ-2 takšno predčasno izplačilo že omogoča. Druga sprememba se nanaša na prejemnike rent, ki so torej pokojninsko rento prejeli z dopolnjenim 60 letom starosti. Predlog zakona uvaja novo možnost enkratnega izplačila oziroma odkupa pokojninske rente, ki bo na voljo vsem prejemnikom mesečne rente ne glede na višino njihovega premoženja. S tem se, s tem se predvsem prejemnikom nizkih rent omogoča, da pridejo do sredstev prej.

Naj še odgovorim na pomisleke Zakonodajno-pravne službe glede dedovanja. Pokojninska renta PPS je zasnovana kot doživljenjsko zavarovanje za primer dolgoživosti, torej zavarovalni dogodek predstavlja doživetje zavarovanca. Pravica do izplačila se aktivira z dopolnjenim 60. letom starosti, pravica pa obstaja le, dokler je oseba živa in v trenutku smrti po zakonu ter pogodbi ugasne. Ker pravica do izplačila rente s smrtjo preneha, ne more postati predmet dedovanja. Določba, po kateri se zahtevek za odkup zavrže, če torej prejemnik umre pred iztekom čakalne dobe, je tako izključno procesne narave, v času čakalne dobe pa prejemnik seveda še naprej prejema mesečno rento.

Naj v zaključku še povzamem: sprejem predloga zakona predstavlja korak k posodobitvi in krepitvi slovenskega pokojninskega sistema. Naš cilj je jasen: okrepiti zaupanje v pokojninske produkte in zagotoviti zavarovancem bolj prožno, pregledno in učinkovito upravljanje njihovih sredstev, zato predlagam, da zakon podprete. Hvala.