Hvala lepa, lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča, ministrica, vsi ostali gostje. Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo kar podrobno preučili sedaj obe dve točki dnevnega reda, ki sta v razpravi združeni in generalno pogledano se z večino, kar je predstavila že ministrica v bistvu strinjava. Poenostavitve, več sredstev za mlade prevzemnike, prenos znanja, pomen javne službe kmetijskega svetovanja, ki ga tudi Evropska komisija poudarja. Potem razni enostavnejše izvajanje zelene arhitekture in tako naprej. Torej, generalno bom poskušal biti čim krajši za to, da ne bom ponavljal to, kar je že gospa ministrica omenila.

Imamo v bistvu pa dve veliki zadregi, ne prva zadrega ali pa nekaj zadreg, ampak prva največja zadrega je seveda višina sredstev, ki se namenja za kmetijstvo v novem evropskem proračunu. Vemo, da to težko spreminjamo samo v Republiki Sloveniji, pa vendarle je prav, da se tudi Republika Slovenija pri teh stališčih zavzema za to, da je temelj Evropske unije tudi v bodoče viden v proračunu in to je kmetijstvo in razvoj podeželja. Če vemo, kako je Evropa nastajala po drugi svetovni vojni zaradi lakote in prve povezave in prvi evropski proračuni so dajali bistveno večji poudarek kmetijstvu, ponavljam, zaradi odprave lakote. Po drugi svetovni vojni, pa vendarle. Takrat je bil evropski proračun kar v 70 procentnem deležu namenjen kmetijstvu. Danes še vedno govorimo okoli, pa me bodo popravili verjetno za kakšen procent, 33, 34 procentih celotnega evropskega proračuna, ki je namenjen kmetijstvu. Ko pogledamo nov predlog evropskega proračuna, smo že večkrat dejali, da je v njem kmetijstvo največji poraženec, pademo na 15 odstotkov po predlogu, ki je sedaj na mizi. Sredstev, ki je zamejenega res za kmetijstvo in tukaj imamo veliko zadrego, kajti mi na zbornici, pa verjetno tudi kmečke, ostale kmečke nevladne organizacije, ampak to bodo povedali sami. Ocenjujemo, da v bistvu s takšnim evropskim proračunom spodkopavamo temelje Evropske unije. No, in ravno vemo, da Evropa predvideva združitev nekaterih skladov, tudi kohezije in kmetijstva, torej drugi steber programa, steber programa razvoja podeželja v enoten sklad, s čimer se ne moremo strinjati. Tukaj se celotna tudi Copa Cogeca, torej Združenje evropskih kmetov in zadrug zavzema, da vendarle ohranjamo dva ločena stebra za kmetijstvo, tako rekoč prvi steber ali neposredna plačila in pa drugi steber programa razvoja podeželja in ravno drugi steber je tudi za Republiko Slovenijo ključen, kajti je že prav, da podpiramo oblikovanje pravične, trajnostne in konkurenčne skupne kmetijske politike v novem programskem obdobju, ampak ravno zaradi pravične, trajnostne in konkurenčne skupne politike moramo ohraniti dva stebra in tukaj prosim, da tudi ministrstvo in Republika Slovenija zavzameta tukaj jasno stališče tudi v pogovorih, ko se bo SKP oziroma evropski proračun sprejemal. Torej, da ohranjamo dva ločena stebra, zakaj, zato ker je ravno drugi steber tisti, ki je pomemben za prestrukturiranje kmetij, za investicije, za uvedbo namakalnih sistemov in tako naprej in tako naprej. Torej, ravno ta drugi steber je ključen za prestrukturiranje kmetij, za investiranje, posodabljanje, digitalizacijo, robotizacijo, to ni prvi steber. In zlasti za Slovenijo je združitev v en skupen steber skupaj s kohezijo velika nevarnost. Kajti vemo, da velikokrat je kmetijstvo, ne bodi ga treba. In ko bomo imeli tukaj skupen sklad, bo verjetno tudi v tem skladu približno takšna delitev sredstev. Vemo, da sicer Evropa pričakuje, da države članice iz tega skupnega sklada nek delež namenijo za kmetijstvo. Ampak zakaj ne bi to pričakovanje napisali v ločen sklad, ki je namenjen temu drugemu skladu. Torej, tukaj se bomo res veseli, če se bo tudi naše ministrstvo zavzelo za to, da bi se v tem evropskem proračunu več sredstev namenilo kmetijstvu, ohranitvi dveh stebrov. To so bile tudi, če se spomnite, ključne zahteve, ko smo bili na bruseljskem protestu v drugi polovici, torej 18. decembra. Ravno tako zelo, zelo podpiramo mnenje ministrstva, ko se zavzema za to, da bi tudi upokojenci bili deležni, torej upokojeni kmetje bili deležni ukrepov skupne kmetijske politike. Kajti, predlog Evropske komisije v bistvu izloča upokojene kmete kot prejemnike. Vemo pa, da v Sloveniji je veliko starih lastnikov kmetijskih zemljišč, starih lastnikov kmetij in bi bila to zelo velika, zelo velika nevarnost.

Torej, da ne bom predolg, nekako v tem delu smo pri vsebinah v nekem delu kar usklajeni, ampak pri teh ključnih poudarkih bi pa prosil, da se tudi Republika Slovenija zavzema za to, kar sem že prej poudaril, več denarja za kmetijstvo in pa jasno, ločena sklada.

Kar se tiče Sud uredbe, torej Uredbe o – kaj že? - skupni ureditvi trgov, tukaj bi pa se tudi zahvalil ministrstvu, ker je vendarle prepoznalo pomen tradicionalne živinoreje in tudi jasnega ločevanja poimenovanja. Torej jasnega poimenovanja beljakovin, laboratorijskih beljakovin, od beljakovin, torej od mesa, ki ga priredimo na sami živinoreji. Torej tukaj se res zahvaljujem za to, kar sem slišal danes v uvodnem izvajanju ministrice.

Ravno tako pozdravljamo, da se prenesejo določbe o sektorskih intervencijah nazaj v Uredbo o skupni ureditvi trgov. Vendarle pa predlagamo, ja, pri teh sektorskih intervencijah je že v predlogu uredbe predvideno, so predvidene izjeme za države članice z nizko stopnjo samoorganiziranosti, kar ko govorimo o organizacijah pridelovalcev in skupinah pridelovalcev, moram poudariti, da je Slovenija, slovensko kmetijstvo dobro organizirano preko zadrug in moramo poznati povezati zadružništvo s skupinami in organizacijami pridelovalcev. Mislim, da smo tudi tukaj na dobri poti, pa vendarle, če bomo vztrajali na priznavanju organizacije pridelovalcev, potem predlagamo, da vendarle vzpostavimo sistem sociatetnih pogodb, torej pogodb brez zaposlenega, kar je tudi včasih bila praksa v nekaterih državah članicah. Treba je vedeti, da so v tujini desetletja razvijali skupine oziroma organizacije pridelovalcev in teh tega časa tudi v Sloveniji bi radi, ampak ga verjetno ne moremo preskočiti čez noč. In tukaj predlagamo, da poiščemo te načine. In pa da jasno zadružništvo postavimo ob bok vseh teh organizacij in skupin, kajti zadružništvo ima pa v Sloveniji že izjemno dolgo, dolgo tradicijo.

Pri šolski shemi, ja, pozdravljamo, da je pač še vedno pogoj neko prednostno razdeljevanje, ki pa je nekoliko zahtevnejše. V primeru svežega sadja in zelenjave je prav, da seveda pozdravljamo, da mora biti sezonsko. V primeru konzumnega mleka pa imamo malo zadrege pri posnetem in delno posnetem mleku. Kajti, nekatere kmetije nimajo opreme, da bi lahko, nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti, da bi lahko izvajale te, torej izvajale, da bi lahko posnemale mleko, če sem prav se izrazil, ampak v bistvu vozijo sveže mleko neposredno iz hladilnega bazena v nekatere šole, vrtce. In je tukaj škoda, da tega ne izvajamo tudi oziroma da tukaj omejujemo to izvajanje tudi v bodoče.

Toliko na kratko moje mnenje. Ne bi pa ponavljal vsega, kar je že ministrica v glavnem povedala. Tako da v tistem delu pa se nekako kar strinjamo s predlogi.