Spoštovana predsedujoča. Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi ostali gostje! Jaz bom skušala res, kolikor se da, strniti obe točki, pa vendar gre za pomembno temo in ne bi rada, da ponovno slišimo, kako ne izvajamo dialoga in ne predstavljamo informacij. Tako da verjetno bo trajalo uvodoma predstavitev nekoliko dlje.

Predstavili bomo vsebino zakonodajnega predloga Evropske unije glede prihodnje skupne kmetijske politike, in sicer za naslednje programsko obdobje po letu 2028 o izvajanju same podpore in v drugem delu tudi spremembe skupne ureditve trgov in predlog stališča Republike Slovenije za obe točki.

Evropska komisija je sredi julija v letu 2025 predstavila zakonodajni paket za skupno kmetijsko politiko hkrati s predlogom novega večletnega finančnega okvirja. Novi zakonodajni paket po letu 2028, se pravi od leta 2028-2034 prinaša posodobljen okvir, ki združuje financiranje neposrednih plačil, plačil razvoja podeželja in kriznega odzivanja ter državam članicam daje večjo prožnost pri samem oblikovanju ukrepov. Predlagana posodobitev zasleduje cilj zagotoviti konkurenčen, odporen, trajnosten in pravičen kmetijsko živilski sektor, ki bo sposoben nasloviti podnebne, okoljske, gospodarske in družbene izzive prihodnjega desetletja. Hkrati pa uvaja pomembne poenostavitve, okrepljeno podporo mladim kmetom. Digitalizacija je področje, kateremu se tudi precej posveča in učinkovitejše izvajanje kriznih mehanizmov. Reforma temelji na izkušnjah za trenutno perspektivo, ki se izvaja za od leta 2023 do 2027 in na izsledkih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva Evropske unije ter na viziji Evropske unije za kmetijstvo in hrano, predstavljeni prav tako s strani Evropske komisije pred slabim letom dni. Med osrednjimi cilji reforme so bolj usmerjena in zadostna dohodkovna podpora za kmete in za njihovo dolgoročno konkurenčnost, predvsem tistim kmetom, ki dejavno prispevajo k prehranski varnosti, gospodarski vitalnosti kmetij in posameznih sektorjev. Prispevanje k dolgoročni prehranski varnosti, generacijska pomladitev s pomočjo različnih podpor mladim, med drugim s spodbujanjem razvoja spretnosti, boljšim dostopom do kapitala in boljšim delovnim pogojem, krepitev odpornosti kmetijskih gospodarstev na podnebne in tržne šoke, večja okoljska in podnebna učinkovitost, poenostavitev izvajanja za države članice in kmetijskega gospodarstva.

Zakonodajni sveženj za novo skupno kmetijsko politiko v obdobju 2028-2034 obsega dva vsebinska predloga in enega tehničnega. Danes predstavljamo torej opredelitev do prvega predloga o vzpostavitvi pogojev za samo izvajanje podpore Unije skupni kmetijski politiki in predloga uredbe o spremembi uredbe za skupno ureditev trgov.

Dovolite pa mi še kratko pojasnilo glede postopka oblikovanja same opredelitve. V začetku septembra smo izvedli predstavitev in posvet z deležniki, ki mu je sledilo zbiranje njihovih pisnih odzivov. Poleg tega je bilo treba pridobiti še dodatna pojasnila s strani predlagatelja zakonodajnega svežnja Evropske komisije glede nekaterih odprtih vprašanj in nejasnosti.

Preden predstavim predlog uredbe o izvajanju podpore še nekaj besed glede predloga uredbe za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva. Ta namreč za ukrepe skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju določa strukturo in način financiranja ter ureja v precejšnji meri poenoteno, poenoteno za več evropskih politik ključne elemente načrtovanja, izvajanja in spremljanja ukrepov. Posledično kar se tiče strukture financiranja se ukinjata oba obstoječa sklada in tako jo nadomešča nov enotni sklad za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva. Pri tem je pomembno, da so sredstva za skupno kmetijsko politiko, in sicer dohodkovni ukrepi, predvidena kot zamejena. Torej jih lahko uporabimo izključno le za ukrepe na področju skupne kmetijske politike. Nova struktura je bila predlagana zato, da bi države članice imele več prožnosti pri oblikovanju in prilagajanju ukrepov glede na danosti in potrebe v posamezni državi in seveda znotraj nacionalnih načrtov vključenih z večjo prožnostjo tudi pri okoljskih ukrepih, na kar nas večkrat tudi opozarjajo kmetje in nevladne organizacije.

Če nadaljujem z vsebino predloga uredbe o izvajanju podpore, se nadaljuje z dohodkovno podporo, kar je pozitivno, saj to prispeva k stabilnosti dohodkov kmetov ter ohranjanju kmetijske dejavnosti in poseljenosti kmetijskih območij. Tako bo z novo okvir nove skupne kmetijske politike se ohranja osnovno plačilo na površino in kapico za večje prejemnike nad 100000 evrov. Pri čemer se s ciljem pravičnejše porazdelitve podpor uvaja degresivnost oziroma znižanje plačila že pri 25000 evrih na kmgmit. Hkrati se zahteva prednostna obravnava, višje plačilo na hektar najbolj ranljivih oziroma pomoči potrebnim, zlasti mladih kmetov. In najpozneje z letom 2032 izločitev tistih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so upokojeni. Prav tako je ta podpora namenjena tistim, ki prispevajo k prehranski varnosti. Večja cilj ciljna usmerjenost pa se odraža že v predlogu definicije kmeta, saj so le tisti, ki jim je glavna dejavnost kmetijska, z izjemo za majhne kmetije, če opravljajo vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti. Pomemben element so poenostavitve, ki se uvajajo na več ravneh, med drugim se predvidevajo posebni pavšalni ukrepi za majhne kmetije, ki je obvezen za državo članico in nadomešča osnovno plačilo, vezano podporo in OMD plačilo. Kmetje, ki bodo uveljavljali zgolj to plačilo, bodo izvzeti iz nove, nove pogojenosti, ne iz socialne in bodo imeli kot edino obveznost izvajanja kmetijske dejavnosti in upokojenci pri tem niso izključeni. Poenostavitev predstavlja tudi obvezno uporabo poenostavljenih stroškov pri nepovršinskih ukrepih do določene vrednosti, krepi se vezana dohodkovna podpora, in sicer se povečuje delež, ki se lahko za to nameni iz 10 odstotkov oziroma 12 odstotkov na 20 oziroma 25 odstotkov. Po novem zajema tudi čebelarske proizvode in travinje. Kar se tiče zelene arhitekture, ta ostaja, vendar z določenimi spremembami in poenostavitvami. Pri pravilih pogojenosti, ki je po novem poimenovana Odgovorno gospodarjenje s kmetijo in vključuje tudi socialno pogojenost, bomo države članice imele večjo prožnost. Pri določitvi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev in njihovem plačilu v okviru ukrepov, prav tako se uvaja novo pavšalno plačilo na kmetijsko gospodarstvo. Za prehod na bolj odporne sisteme pridelave ter ukrepe ekstenzifikacije živinoreje.

Posebno pozornost se namenja mladim. Uvaja se obvezna nacionalna strategija za generacijsko pomladitev in začetni sveženj ukrepov za lažji vstop v samo kmetijstvo. Predvideva se, da imajo mladi kmetje tudi višjo osnovno plačilo na površino ter višjo stopnjo podpore 85 odstotno namesto 75 pri nepovršinskih ukrepih. S ciljem podpore vzpostavitve gospodarstev mladih kmetov se v strategiji za generacijsko pomladitev predlaga, da se mladim nameni najmanj 6 odstotkov zamejenih nacionalnih sredstev za skupno kmetijsko politiko. Uvaja se nov ukrep, s katerim bo država lahko namenila podporo za zagotavljanje nadomeščanja na KMG. Nadaljuje se podpora gorskim in drugim manj ugodnim območjem v obliki OMD plačil. Nadaljuje se tudi z ukrepi za razvoj podeželja preko programov Lider in ukrepov za izmenjavo znanja in inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželje. Kar se tiče naložb in inovacij je predvidena podpora krepitvi odpornosti, digitalizacije, biogospodarstva, ekološkega kmetijstva in upravljanja s tveganji. Glede upravljanja s tveganji oziroma kriznim mehanizmom se uvaja nov okvir za upravljanje kriz in tveganj, zato se uvaja novo krizno plačilo Ter se zahteva, da države članice pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na naravne nesreče.

S tehničnega vidika velja omeniti tudi nedavno napoved Evropske komisije o prenosu nekaterih vsebinskih členov, ki se nanašajo na skupno kmetijsko politiko in so trenutno del predloga v načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva v sektorju. Se pravi stališče, predlog uredbe prinaša pomembne novosti, ki krepijo evropsko kmetijstvo, povečuje trajnost in odpornost podeželja. Slovenija večino predlaganih sprememb podpira, ob tem pa opozarja na potrebo po prožnem izvajanju in zmanjšanju administrativnih bremen za kmete. Pozdravljamo ohranitev bistvenih ukrepov, kot so plačila na površino OMD plačila, okoljsko podnebni ukrepi, podpora mladim ter naložbene podpore. Podpiramo tudi izboljšave v odzivanju na krize. V nadaljnjih pogajanjih se bomo zavzemali za zadostno prožnost držav članic pri oblikovanju ukrepov, zlasti pri določanju dohodkovne podpore na površino, podpor za majhne kmetije in pri obravnavi upokojenih kmetov. Pomembno je tudi, da finančna ureditev omogoča stabilno in predvidljivo izvajanje skupne kmetijske politike ter ustrezno naslavlja okoljske in razvojne potrebe slovenskega kmetijstva.

Kar se pa tiče druge točke dnevnega reda, spremembe skupne ureditve trgov, bi izpostavila naslednje pomembne novosti. Dana je možnost uvedbe tržnih standardov na nekatere nove proizvode sir, meso in beljakovinske rastline z namenom zagotoviti enotno kakovost proizvodov in predvsem večjo informiranost potrošnikov in krepitev sektorskih intervencij. Čebelarstvo, vino, sadje, zelenjava in beljakovinske rastline. Prek prožnosti za države članice, da same določijo delež sredstev ob 30 procentnem obveznem nacionalnem prispevku. Uvaja se nov sektor beljakovinskih rastlin, še zlasti z vidika naslovitve problematike odvisnosti Evropske unije od uvoza iz tretjih držav. Vzpostavlja se sistem oskrbe v krizah na ravni Evropske unije. Obstoječa šolska shema za razdeljevanje sadja in zelenjave ter mleka bo nadgrajena. Slednja bi bila po novem obvezna kot ključni instrument za izboljšanje prehranskih navad otrok z večjim poudarkom na trajnosti, sezonskost, kratke dobavne verige in lokalnost.

V zvezi z označbami mesa in mesnih proizvodov je predvidena zaščita izrazov za naravno sestavo mesa z namenom preprečevanja zavajanja potrošnikov. Predlagane spremembe uredbe ocenjujemo kot pozitivne, saj prinašajo večjo tržno stabilnost. Preko povezovanja krepijo položaj kmetov v verigi in zagotavljajo enotne standarde kakovosti in lažji dostop k širšemu trgu, kar povečuje konkurenčnost in prihodke kmetijskih proizvajalcev. Pozdravljamo tudi vključitev ukrepov za odzivanje v času kriz.

Odprta so še nekatera tehnična vprašanja vezana na vidike izvajanja, ki jih je treba tekom obravnave zakonodajnega predloga seveda razrešiti. In če lahko zaključim, bi povzela, da Slovenija, Vlada Republike Slovenije kot pozitivno ocenjuje cilje reforme skupne kmetijske politike, pri čemer bo potrebno poiskati skupne rešitve, ki bodo upoštevale raznolikost kmetijskih, okoljskih ter socialno-ekonomskih razmer znotraj same Evropske unije. In poleg ustrezne prožnosti za same države članice so potrebna jasna in izvedljiva pravila ter stabilno financiranje, ki bo omogočalo učinkovito izvajanje skupne kmetijske politike in hkrati upoštevalo posebnosti slovenskega kmetijstva in podeželja. Najlepša hvala.