Hvala lepa predsednica.

Hvala Kaja za predstavitev in društvo ASEF, da se je angažiral na to tematiko. Mislim, da so seje s to vsebino mogoče malo bolj nove za naš odbor. Nismo se tako pogosto pogovarjali ravno o teh faktorjih glede kroženja možganov, kaj motivira ljudi, da gredo, kaj jih motivira, da morda pridejo nazaj. Vedno je pa dobro imeti številke in zato res hvala za to predstavitev, da smo videli, kako lahko to skupino ljudi, ki so po svetu, preko različnih profilov naslavljamo. Tako, da to se mi je zdelo zelo zanimivo.

Eno opažanje, ki bi posebej izpostavila in o katerem smo tudi razmišljali v naši poslanski skupini, je vezano na akademske mlade pionirje, kot ste jih vi poimenovali, torej te visoko izobražene, sposobne, ambiciozne ljudi, ki gredo v tujino, ampak hkrati imajo pozitiven pogled na Slovenijo in želijo krepiti odnose. In sicer dejstvo, da je velika, veliko število njih, Zoisovih štipendistov. To je zelo zanimivo in tudi v razpravah glede Zoisovih štipendij v tem mandatu smo recimo delali na tem, da se ne izključuje z državno štipendijo, smo razmišljali o tem, kako mi naslavljamo naše Zoisove štipendiste, te izjemno sposobne mlade ljudi, ki jih država financira, jaz sem bila tudi ena izmed njih in v srednji šoli in potem na faksu. To je res dobra štipendija, za katero se je vredno potruditi, potem pa se mi zdi, ko nekako zaključiš študij ali pa srednjo šolo, pač se zaključi in je to to. In morda je tukaj res priložnost, da bi gradili na tej skupnosti, ki se ustvari s tem, ko podeljujemo te štipendije, da bi pač nadaljevali neko povezovanje med njimi. Morda je tukaj res priložnost za sinergijo. Tako da v prihodnosti jaz mislim, da bi, da bi bilo to vredno, vredno preučiti in začrtati ukrepe naprej, kako bi pač Zoisove štipendiste naprej povezovali in spodbujali in jim pač tudi dali nek signal s strani države, da cenimo njihova, njihova znanja in prizadevanja in nadaljnjo sodelovanje s Slovenijo.

Izpostavila bi vseeno, da so številke iz leta 2021, ko ste delali raziskavo, tako da zdaj je to pet let nazaj. In vseeno bi postregla mogoče z novejšimi številkami, ker sem jih gledala na Statističnem uradu. Torej, res je zanimiva ta razlika, izmed državljanov Slovenije koliko se jih odseli na leto in koliko jih pride nazaj. Tako da jaz sem ponosna v bistvu, da se ta trend izboljšuje. Torej, razlika med tistimi državljani, govorimo samo o državljani Slovenije, na leto, ki gre v tujino in ki pride nazaj, vztrajno upada od leta 2022 do 2024, do koder imam podatke, torej leta 2022 je bila razlika med tistimi, ki so odšli in tistimi, ki so prišli 2 tisoč 722 več se jih je odselilo, to je kar velika številka, takrat recimo 6 tisoč 430 se jih je odselilo. Naslednje leto 2023, je že kar padla ta številka, torej ta razlika je bila samo še tisoč 596, več se jih je odselilo. To je bila posledica tega, da je padlo število tistih, ki se jih je odselilo in naraslo število tistih, ki je prišlo nazaj. Zdaj, 2024 je pa bila razlika samo še 325 ljudi, torej 5 tisoč 98 se jih je odselilo naših državljanov in 4 tisoč 773 jih je prišlo nazaj. Tako da jaz mislim, da je to gotovo, gotovo je pozitiven trend in morda ima, jaz bi upala, to je pač moja špekulacija, kaj veze s tem politično družbenim ozračjem in o katerem smo govorili. Vemo, da leta 2021 je bilo izjemno stanje po svetu, tudi v Sloveniji, bila je epidemija in je morda pač tudi sprememba oblasti in delovanja države morda vplivala na to.

Tekom tega mandata smo pa sprejeli tudi nekaj ukrepov, ki naslavljajo različne izmed teh skupin, ki so bile danes omenjene. In mislim, da bo tudi v prihodnosti uporabno, da jih bomo umestili v te profile, kot so bili danes predstavljeni, katere res najbolje naslavljajo, kakšne skupine ljudi. Recimo, prvi ukrep, ki se je že par let nazaj uveljavil, je Info točka za vračanje. To je en odgovor na birokratske postopke in ovire, ki so bile izpostavljene pri več skupinah Slovencev po svetu. Gotovo ta info točka še ni končni projekt in bi se jo dalo v naslednjem mandatu, v naslednjih letih izboljšati. Trenutno deluje na uradu za Slovence po svetu, kjer imate tako telefonsko številko kot email in uradne ure, za pač tiste naše državljane, ki se želijo vrniti in imajo upravičeno veliko vprašanj glede različnih birokratskih postopkov, da imajo vsaj en naslov, kam se lahko obrnejo, ker je včasih res občutek na različnih ustanovah, ali je to upravna enota, Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se včasih, ne vedo, v katero kategorijo te dati. To lahko iz osebnih izkušenj povem. In se potem počutiš še bolj nekako, ne, ne domačega, kot tisti, ki so tujci, ki imajo vsaj oddelek za tujce, da gredo tja.

Potem drug ukrep so bile davčne olajšave, 7 odstotkov znižanje dohodnine, če je, to je bilo targetirano za mlajše, torej pod 40 letom, če se prav spomnim, ki se vračajo, s tem, da so bili dve leti v tujini. In zdaj lahko nekako to umestimo, da je to res tista skupina, ki je najbolj motivirana z davki. Upam, da se bo to poznalo. Olajšani so bili postopki za priznavanje kvalifikacij v zdravstvu, tudi z vidika jezika, da se prej te tuje strokovnjake vpelje. To mogoče direktno ne targetira slovenske državljane, čeprav morda tudi, ker nekateri slovenski državljani po svetu ne govorijo slovensko še tako tekoče, ampak morda predvsem tiste družine, ki se vračajo z njimi. In vesela sem, da imamo zdaj v postopku še pred koncem mandata zakon, ki bo naredil postopke priznavanja izobrazbe malo bolj sodobne, digitalizirane in pa, da bo ta naziv, ki ga boš pridobil v tujini, da ne bo več potrebno pisati v oklepaju, Republika Hrvaška ali pa Republika Avstrija, tam, kjer si dobil ta naziv, ker je res pač čudno izpadlo. Mislim, da je tudi pravilno, da nekako rečemo, spodbujamo kroženje možganov, da gremo v tujino, da tam dobimo znanja in ko pridemo nazaj, bomo to pač, če so izpolnjeni pogoji, priznali in vas ne bomo drugače obravnavali zaradi tega, enako boste doktor ali pa magister, ne boste rabili pisati zraven države izvora. Poleg tega recimo dodam še vizo za digitalne nomade, ta mogoče bo uporabna bolj za kakšne družinske člane, ki niso državljani EU, če se naši državljani recimo vračajo nazaj in jim bo omogočila, da delajo za neko podjetje v tujini vsaj za tisto enoletno obdobje, ko se morda privadijo in vključijo v družbo. Tako da nekatere zadeve so bile narejene in vesela sem, da imamo zdaj tudi podatke, ki nam bodo lahko za načrtovanje naprej, mogoče postavili en boljši okvir. Da bomo videli, katere skupine posebej želimo pritegniti, s katerimi skupinami sodelovati na daljavo, kar se mi zdi, da ne smemo zanemariti. Ja, tudi če ne bodo prišli nazaj, in pozdravljam to predstavitev, upam, da bomo v prihodnosti še imeli priložnost slišati delo, ki ga boste opravili, kakšne analize in da bomo na tem odboru diskutirali o teh temah, kako privabiti tiste, ki se želijo vrniti nazaj.