Hvala lepa za besedo.

Pred nami vami je Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, če pred tem dam nekaj besed. V tem mandatu smo zaključili zapiranje premogovnika oziroma Rudnika Trbovlje-Hrastnik, zaprli smo tudi rudnik Žirovski vrh, tako da je zdaj to zadnji aktivni klasični rudnik. In tudi skladno s strategijo razogljičenja in prenehanja uporabe, bom rekel, fosilnih goriv sledimo, bom rekel, ključni strategiji, ki smo jo tudi v državi sprejeli na podlagi seveda evropskih in drugih dogovorov, predpisov in vseh ostalih tudi za ta zakon, pripravili tudi ta zakon.

Kaj je ključno sporočilo predloga zakona? Ostajamo pri določbi, da je prenehanje pridobivanja premoga, mora biti zaključena najkasneje do 31. 12. 2033. O samem prenehanju pridobivanju premoga je predvsem odvisna od tega, kako dolgo bo funkcioniral TEŠ, kako dolgo bo potreba po tem premogu in k temu se bo tudi potem prilagajalo čas pridobivanja premoga. Ta zakon ne določa nobene določbe v zvezi s samim pridobivanjem premoga in tudi ni z njim nobena določba, ker dejansko zakon predpisuje predvsem predvsem postopno zapiranje in določbe, ki so vezane na postopno zapiranje. Popolna opustitev rudarskih del je predvidena do 30. 6., najkasneje do 30. 6. 2045. Kasneje razložim tudi zakaj. Tudi sama likvidacija družbe Premogovnik Velenje mora biti zaključena do 31. 12. 2045 kot skrajni rok. Cilj tega zakona je vzpostaviti pravni okvir za postopno zapiranje Premogovnika Velenje s tremi odvisnimi družbami v njegovi sto procentni lasti. Sanacijo okolja in likvidacijo družbe ob hkratnem zagotavljanju pravičnega prehoda zaposlenih, zagotavljanje varnega in postopnega zapiranja Premogovnika Velenje ob hkratnem zmanjšanju socialnih tveganj. Nadalje, upoštevanje odobritvene sheme državne pomoči s strani Evropske komisije, ki pa pomeni, da jo moramo pridobiti najkasneje do 1. 7. 2026, kjer se tudi uporaba zakona lahko v celoti, bom rekel, začne izvijati. Naj tukaj razložim, da je ta zakon, kot veste, drugi v paketu v tej vrsti. Najprej je bil Zakon o TEŠ, ki je predpisan, velja temu, temu prilagojeno je tudi ta Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Vi imate pa že tudi v parlamentarni proceduri, verjetno tudi že začela priprave na zakon o regionalnem razvoju SAŠA regije, ki je vezana na obdobje po premogovni regiji na tem območju. Ta tretji mora biti, je po vrsti zato takoj za tem, ko se ta zakon sprejme, ima tudi vse elemente in smo jih tudi med sabo vsi trije usklajevali tako, da so skladni. Glede na zadnje ureditve, popravke, dopolnitve, se bodo pa tudi tisti amandmaji potem lahko uskladili na sprejem, potrditev tega, bom rekel, zakona.

Kakšen je pričakovan učinek zakona? Tukaj gre za nadzorovan in socialno odgovoren izstop iz premoga. Gre za zmanjšanje okoljskih tveganj in sanacijo degradiranih območij. Gre za omilitve, omilitev socialnih posledic za približno 1500 zaposlenih. Pri čemer lahko povem, podrobneje bo pa lahko kolega direktor, predsednik uprave, bom rekel, premogovnika razložil tudi o programu, da smo znotraj tega programa, ki je, bom rekel, bil podlaga tudi za sam zakon, ciljali na to, da bomo sledili naravnemu odlivu delavcev zato, da ne bi bilo socialnih pretresov in enkratnega zapiranja, bom rekel, na teh delih. Stroški nadzorovanega nadzora in revizije bodo stale 3 milijone 14. Gre za to, da je Premogovnik Velenje nam že oddal 20 letni program, okvirni 20 letni program postopnega zapiranja, ki ocenjuje, da bo v višini stroška ene milijarde sto - na okroglo sem povedal - in to iz proračuna, nekaj sredstev, manjših pa tudi iz lastnih virov, ker morajo biti vsi lastni viri porabljeni tudi za zapiranje, bom rekel, rudnika. Ta program ima, ta program 20 letni, ki je okvirni, ima tudi predpisano v tem zakonu tako imenovane dveletne operativne programe, ki bodo tudi obveznost za proračun v višini tega. Če zelo na prst preštejem, bom rekel, to pomeni približno 50 milijonov evrov letno za zapiranje samega rudnika, če štejem 20 letno obdobje milijarda in nekaj sto. Seveda ta dinamika ne bo enaka, se bo včasih dvigala s hitrejšim tempom, nekje tudi zmanjševala, še posebej pa za leto 2026, ko naj bi se šele po juniju začela, bom rekel, ta stvar urejena.

Ti dve, ta dva programa sta na našem ministrstvu skupaj s sodelovanjem drugih ministrstev že v reviziji. Mi smo tudi pripravili že vlogo za priglasitev državnih pomoči na Evropsko komisijo. Evropska komisija mora v tem času dobiti ta revidiran program in na podlagi tega revidiranega programa in finančne ocene tudi potem sklepa o odločitvah in priglasitvah, bom rekel, teh stvari. Tako da v tem kontekstu tega časa zakon tudi veleva, da ta programa, tako okvirni kot to, sprejema Vlada v roku šestih mesecev po sprejemu zakona, kar se približno pokriva v junijskem času ali kaj takega, kar bi lahko bilo. Tako, da bo pred ministrstvi, našim, finančnim in tudi drugim, ministrstvom za delo, družino in še ostalimi zadevami, kar intenzivno obdobje, bom rekel, tega delovanja skupaj z rudnikom, da bomo preprečevali Evropsko komisijo o upravičenosti, bom rekel, do delitve evropskih sredstev. Za leto 2026 in 2027 je v zakonu napisano omejitev stroškov na porabo do 88 milijonov; prav zaradi tega, ker nista dve polni leti, ni sto milijonov.

Socialni ukrepi. Mi smo ta zakon pripravili skupaj s, poleg samega premogovnika, tudi z ministrstvom za delo, družino, ki je drugi partner v tem zakonu, pa smo se zmenili, da jaz dam uvodni del, pa bo potem kolegi tudi odgovarjali na posamezna vprašanja tudi s tega področja. Gre za določene odmike od vseh standardnih oblik, že znanih v bodisi v delovnopravnih zadevah ali pa v upokojevanju ali drugih zadevah. Ta se pa v osnovi nanaša na naslednje: posebni pogoji upokojevanja, predčasno popis in starostno upokojevanje. Odpravnine: dve tretjini osnove za vsako leto dela brez omejitev na desetkratnik, dodatek 20 procentov za zadržanje ključnih kadrov. Namreč, mi bomo imeli v tem 20-letnem obdobju tudi po analizah premogovnika, kar problem tudi pridobivati nekatere kadre, za to ker v tem času bo neka specifika, da se bo upokojevalo v določenih zadevah več ali pa bodo določeni inženirji bili potrebni, da poleg seveda zapuščanja rudarskega dela bo tudi, bo tudi potrebna, bom rekel, pomladitev vsaj nekaterih ključnih kadrov. Nadalje, predvidena so tudi izobraževanja, usposabljanja, prekvalifikacije, stroški izobraževanj, NPK svetovanja in vse ostale zadeve. Posebno je tudi glede okoljskih vidikov, izjema pa je glede na emisije iz prezračevanja jamskih prostorov, možnost uporabe viškov zemeljskega izkopa za sanacijo rudniškega prostora in program dezinvestiranja povezanih družb, kot je HTZ invalidsko podjetje. Izjeme določbe prodaje stanovanj stanovanjskemu skladu po tržni ceni in ostale, bom rekel, oblike, ki so bile, bom rekel, vzpostavljene. Posebne določbe se nanašajo tudi na to, da smo omogočili, da bo možno potekati nadzorovano, bom rekel, pridobivanje ali pa urejanje posameznih področij tudi s strani regije in lokalnih skupnosti in se nanaša zlasti na dve stvari. Družba mora vse nepremičnine po predpisih Evropske unije in tudi pri nas prodajati, torej družba kar ne bo rabila, mora iti na prodajo. Iz tega naslova je seveda predpisan tudi postopek prodaje, ki je sicer že zdaj znan kako se v takih postopkih dela, bodo rekli, tudi to, da bo javna objava, kakorkoli že, ali z javno dražbo ali kako drugačen način. Zakaj? Treba je predvideti, da se dobi seveda največ sredstev za tisto, kar se bo prodajalo pred likvidacijo, če ne pa ostalo, pa itak v likvidaciji sami. Država bo, kot ste že slišali, dve leti v dveletnih programih potrjevala program in tudi je predvideno, da potrdi tudi program dezinvestiranja, ki bo gotovo sestavni del teh dvoletnih programov in tudi sicer. In smo predvideli dva mehanizma, eden je za potencialno pridobivanje ali pa uveljavljanje predkupne pravice občin in to dveh občin, Velenja in Šoštanja - to je na tistem delu, kjer je tudi lokacija, bom rekel, samega rudnika ali njihovega, nadzemni del. Gre seveda za to, da smo določili in navezali na postopke pridobivanja predkupne pravice v skladu z Zakonom o urejanju prostora, ki občinam določa možnost, da v prostorskem načrtu, ki ga bo sigurno se pripravljal tudi glede na to, da se zdaj pričakuje ali pa ve, da bodo postopno. Postopno se zapiralo pripravili prostorske načrte za bodočo rabo, bodisi zlasti nadzemnega dela ne pa tudi izključno, ker bo pel, da še en drug zakon, ki bo omogočal drugačno rabo, bom kasneje povedal. In občina lahko sprejme. Odloke o uveljavljanju predkupne pravice za točno določen cilj. S tem smo dosegli, da je tudi kontroliran del, če bi država slučajno tudi imela interes za kje kupovati pa ne more kar tako samo v primeru, da bi se zgodilo nekaj, kar zaenkrat ne načrtujemo, da se bo kakšen državni prostorski načrt naredil za kakšno od državnih cestah čez, pa se zaenkrat vse druge gredo tako mimo ali za neko drugo infrastrukturo tudi ta ima po zakonih, zdaj veljavnih, že tudi to pravico, ampak zaenkrat ni predvidena nobena pridobitev državnega premoženja na tem koncu.

Drugo vprašanje je bilo v zvezi s stanovanji, s stanovanji smo tukaj tudi določili posebnost izjeme, da se ta ne prodaja stanovanjska, bom rekel, stanovanja v lasti, ampak da se da odkupi ta stanovanja državni Stanovanjski sklad in da ostanejo trajno javna najemna stanovanja. Seveda s tistimi njihovimi pravili, ki lahko veljajo tudi za morebiten odkup za posamezne, ki imajo pa predkupne pravice, ki veljajo po stanovanjskih predpisih že danes. Jaz mislim, da so zdaj to ključne stvari, ki so na vezane. Na kaj sem pa govoril o uporabi podzemnega prostora, pa ne rabim v tem zakonu posebej pisati. V parlament smo v zadnjih koncem lanskega leta vložili ali pa v začetku letošnjega leta vložili še tri novele zakonov. Ena je novela Zakona o rudarstvu klasično, kjer smo določili področje, da se lahko v opuščenih rudnikih, ko se konča proizvodnja, uporablja tudi za druge namene, zlasti za izgradnjo ali pa urejanje kakšnih muzejev za turistične in rekreacijske zadeve, tudi za uporabo vode kadar so, bom rekel, taki primeri kjerkoli v Sloveniji ali neke druge, bom rekel, oblike. Namreč, to je bilo pomembno v tistem zakonu rešiti, zato, ker je tudi v Trbovljah in kje drugje so take dejavnosti. In ni treba več skrbeti za to, da ga lahko upravlja samo družba, ki je registrirana za rudarjenje, temveč samo družba, ki mora imeti zagotovljeno, da je varnost in ostalim zadevam zagotovljena. Torej, jaz mislim, da s tem načinom je tudi to določeno. Zdaj, v kakšnem delu in kje bodo muzeji in to je stvar programov. In drugih. Dogovorov, operativnih, ki bi lahko stekli.

Zdaj, če na kratko še povzamem to, mi smo ta zakon imeli v usklajevanju v razpravi, bom rekel, praktično dve leti, intenzivneje zadnje leto. Imeli smo dvakrat v javni razpravi, imeli smo več pogovorov z raznimi udeleženci, predvsem poudarim usklajenost tega zakona z vodstvom premogovnika, s sindikati, različnimi oblikami, bom rekel, teh tudi z lokalnimi skupnostmi. Ključno pa je, da smo želeli priti tudi do konca, da beseda, ki smo jo tudi usklajevali s strani Vlade na tem, da je zakonsko določeno. Seveda zadnje opozorilo in pomoč je seveda vedno in tukaj se tudi zahvalim pravni službi Državnega zbora na opozorila, ki so jih dali v zvezi s tem zakonom pripravili v Službi Državnega zbora za zakonodajo ali kakorkoli se že to imenuje. Mi smo s predlogi amandmajev, ki ste jih danes dobili, bom rekel, tudi kot pripravljene, upoštevali zakonodajna opozorila in preuredili precejšen del, ki je bil vezan nomotehnično, seveda vsebinsko je pa to pomenilo tudi kakšno spremembo, preducirali nekaj členov, ki so bili ne glede v prehodnih ali drugih določbah, zdaj pa materialnih, tako da smo skladnost tega zagotovili in da lahko rečem, da skupaj z amandmaji je zakon usklajen in bo lahko dobra, bom rekel, začetna popotnica za prestrukturiranje delno, bom rekel, rudnika, kasneje tudi cele regije in da bodo postopno lahko nadaljevali s pravičnim prehodom iz premogovne tudi v družbo, ki bo delala kasneje na dobrem delu, pri čemer si moramo pa zapomniti, da je rudarstvo in rudarski del bil pomemben člen v razvoju gospodarstva v Sloveniji v svojem času, da je bil seveda gonilna sila tudi v prejšnjem tisočletju. In iz tega naslova je tudi dostojno, da smo s temi odmiki od klasičnih socialnih pravic tudi pristopili v posluh, ker ni enostavno, bom rekel, to biti in je prav, da se tudi uredi.

Drugače pa samo še ena beseda, jaz sem na ker vidimo, da so določeni poklici v upadu, težko je že dobiti kader inženirski in kje drugje, napovedal malce renesanse ali pa videl sem zlasti potrebo po ljudeh rudarskega poklica v dveh, treh novih, bom rekel, dejavnostih. Najprej število kamnolomov ali pa obseg črpanja mineralnih surovin iz kamnolomov se veča. In tudi tam strokovnjakov primanjkuje, tako da je rudarski poklic tudi iz tega naslova potreben. Nadalje, vedno več cestnih rešitev, zlasti pa še, ko pridejo na vrsto železniške posodobitve na večje hitrosti, na 160 kilometrov in več, se zna zgoditi, da bo tudi tretjina ali polovica prog v predorih. In to znanje predorske tehnike in bom rekel, tega rudarjenja bo drugi trend, kjer se bo povečevala potreba po številu strokovnjakov s področja rudarstva. In tretji, raziskovalni del. Kot vidite, se je Evropa znašla tudi v tem, da postaja, da so ugotovili, da smo preveč odvisni od surovin zlasti pri surovinah kritičnega značaja po celi Evropi. In da, vsi smo dobili nalogo, raziskujte in raziskujmo potenciale, ki jih imamo v posameznih državah za redke kovine oziroma za tiste stvari, ki so take. Tudi ta raziskovalni del je eden izmed tistih zadev, ki bo rabil tudi, bom rekel, za raziskovanje, bom rekel, s tega področja. Tako da mislim, da ob tem prestrukturiranju se tudi rudarski poklic potrebuje v nadaljnjem delu. Hvala lepa.