Govor

Danijel Kastelic
44. redna seja
14. 1. 2026

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar, generalni direktor ZPIZ in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je poleg zakona obravnavala predlog zakona obravnavala na 63. seji, 8. januarja letos in se seznanila z vsebino predloga zakona, z negativnim mnenjem Vlade in stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Komisija predlog zakona prepoznava kot legitimen način, na katerega civilna družba, več kot 16000 volivcev, zakonodajalca opozarja na nujnost odprave zaznanih anomalij v zakonodajni ureditvi področja pokojninskega zavarovanja. Komisija ugotavlja, da predlagane rešitve izhajajo iz realnih stisk ljudi, ki svojo situacijo doživljajo kot krivično na podlagi primerjave pokojnin, ki jih prejemajo posamezniki v različnih višinah navkljub primerljivim podlagam za njihovo odmero. Pri tem izpostavljamo odgovornost odločevalcev, da opozorila civilne družbe in se nanjo ustrezno ne odzovejo. Ob tem ugotavljamo, da očitno tokrat ni interesa za iskanje možnih sprememb. Predlog zakona v zakonodajnem postopku na način, da bi se vsaj delno doseglo cilje, ki jih zasledujejo predlagatelji. Vlada namreč predlog zakona a priori zavrača kot neutemeljenega, četudi slednji vsebuje vse zahtevane prvine zakonodajne iniciative, vključno z mednarodnimi primerjavami, za katere smo ugotovili, da so v prid predlogom spremembe zakonodaje na nacionalni ravni. Komisija meni, da se predloženih rešitev ne more zavrniti zgolj na podlagi razlage dopustnosti drugačnega urejanja posameznega zakonodajnega področja v različnih obdobjih, kjer je vsebina predloga zakona širše narave. Zajema namreč tako vprašanje zagotavljanja enake obravnave posameznikov v različnih obdobjih, kot tudi vprašanje neenake obravnave moških in žensk v nekem točno določenem obdobju ob primerljivih okoliščinah. Komisija se strinja, da mora država skrbeti za vzdržnost pokojninske blagajne, a mora obenem skrbeti tudi za to, da imajo državljani glede na določanje njihovih obvez ali pravic občutek enakopravnosti, pravičnosti in enakosti, na primer z vidika spola. Ob tem komisija opozarja, da se ukrepe, ki so v osnovi namenjeni izboljševanju položaja posameznikov, velikokrat uvaja na način, da se občutek neenakopravne obravnave v družbi še krepi, namesto, da bi se ga omililo. Kot primer smo navedli ureditev zimskega dodatka, ki se ga je določilo v absolutnem znesku namesto v odstotkih in ob upoštevanju osnovnih razlik v višini dohodkov posameznika. Razpravljali smo tudi o obvezah, ki jih ima država v okviru Evropske unije z vidika zagotavljanja enake obravnave žensk in moških na področju zagotavljanja socialne varnosti, pa tudi o primernih sodnih praks v tujini in v Sloveniji, ki jih izpostavlja predlagatelj in ki lahko nakažejo smer reševanja problematike, ki se naslavlja s predlogom zakona. Komisija je v okviru glasovanja predlogu zakona izrekla podporo. Hvala za vašo pozornost.