Kurent, če lahko popravim. Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Torej, ja, ta predlog zakona je vložila skupina več kot 5000 volivcev. To je skladno z 88. členom Ustave, ki določa, kdo ima sploh lahko zakonsko iniciativo.

Zakon lahko predlagajo po ustavi samo štirje subjekti, to je vsak poslanec, vlada, najmanj 5000 volivcev in po 97. členu tudi Državni svet. Zakonodajno-pravna služba je prav tako kot vsak drug predlog zakona tudi tega proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Pripravili smo pisno mnenje, ki ste ga prejeli lansko leto 24. decembra, to mnenje sem pač dolžna predstaviti.

Uvodoma je Zakonodajno-pravna služba izpostavila, da ta obravnavani predlog zakona eksplicitno sicer ne posega v veljavno ureditev Zpiz 2, de facto pa pomeni globok poseg v njegove določbe in s tem tudi v sam sistem pokojninskega zavarovanja. Predvsem pa po oceni ZPS odprava zatrjevane krivice, ki naj bi se dogodila predmetni skupini upokojencev, predstavlja nerazumevanje pravnega reda in celotne zakonodajne dejavnosti. Predlog zakona se da namreč razumeti tako, da bi bile vse pokojnine, pridobljene oziroma uveljavljene po 1. januarju 2013, odmerjene z enakim odmernim odstotkom ne glede na pravno ureditev, ki je veljala tedaj, in ne glede na zakonske spremembe v vmesnem času. Zdaj sam izraz krivica normativno v pravnem redu ni opredeljen, predlog zakona pa ga uporablja tako v naslovu kot v vsakem v samem besedilu, kjer so same določbe. Zato se je v bistvu treba vprašati tudi kaj lahko označimo kot krivico. V našem pisnem mnenju smo za ponazoritev opomnili na Zakon o dohodnini, tudi ta se tiče denarja, zato se nam je zdel primeren. Pri Zakonu o dohodnini so tudi posamezne novele vsebovale različne davčne stopnje in zato tudi različne višine olajšav. Zdaj se zastavlja vprašanje, ali to torej pomeni, da bi lahko neka oseba, ki je v preteklosti plačala dohodnino z nižjo splošno olajšavo, ali ona lahko trdi, da se je tudi njej zgodila krivica, ki pa naj jo zakon odpravi in to celo za nazaj. Takih primerov je še veliko več.

S pravnega vidika je namreč notorično dejstvo, da vsak zakon izrecno določa dan svoje uveljavitve in s tem veljavnosti. Torej zakon velja od tega trenutka dalje izjemoma še retroaktivno za vse naslovljence enako, vse do takrat, ko se ta zakon razveljavi. Enako velja za posamezne zakonske določbe. Na tem aksiomu temelji vsa zakonodajna dejavnost. Ta princip je skladen z načeli pravne države, kot jih vsebuje 2. člen Ustave. V pristojnosti zakonodajalca namreč je, da sprejema zakone in jih novelira ravno zato, da jih spremeni ali dopolni, ker so se spremenile dejanske okoliščine ali družbene razmere. To je tako imenovano načelo prilagajanja prava. Seveda so včasih določbe novega zakona za naslovnike boljše, drugič so slabše. To ponazarja izrek duralex edlex. Način normiranja, ki zatečeno stanje naslovnikov normativno poslabšuje, je po ustavnosodni presoji dopusten, če se posegi nanašajo za obdobje v naprej. Učinkovanje zakona za nazaj pa je možno zgolj izjemoma, če so izpolnjeni vsi trije pogoji iz 155. člena Ustave, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ti pogoji v zakonodajnem gradivu niso izkazani. Uvodoma je Zakonodajno-pravna služba opozorila tudi, da je zakonsko gradivo pripravljeno izjemno skopo. Torej kratko, da so navedbe v njem pavšalne, da so brez ustreznih analiz in prikaza dejanskega stanja za obdobje, na katerega se nanaša. In to celo brez navedbe vera in na katere se sklicuje. Nekatere navedbe v gradivu so tudi netočne, na kar je opozorila Vlada v svojem mnenju. Že zaradi same vsebine, pa tudi terminologije, ki ne sledi izrazom po ZPIZ 2, temveč na nekaterih mestih celo v pogovornem jeziku, je predlog zakona po oceni Zakonodajno-pravne službe pomensko nedoločen in nejasen, s čimer bi bilo lahko kršeno načelo pravne države iz 2. člena ustave. Predlog zakona se lahko označi celo za konfuznega, namreč zato, ker je zaslediti kar nekaj razlik med navedbami v uvodu in obrazložitvi ter samim predlaganim besedilom. To besedilo naj bi zavezovalo z zakonskimi normami. Tudi sama obrazložitev členov ne ustreza zahtevam kot jih določa Poslovnik Državnega zbora. Zaradi vsega tega je pač treba povedati, da je bilo samo razumevanje predlaganega gradiva in tudi presoja Zakonodajno-pravne službe, kot jo zahteva ta zakon v Državnem zboru in njegov Poslovnik v tem primeru res izjemno otežena. Namreč, že sam namen predlagateljev je bilo težko izluščiti ali je bil namen le zvišanje odmernega odstotka ali pa gre res za odpravo zatrjevanja diskriminacije med moškimi in ženskami. Na to bi se lahko sklepalo sicer iz naslova zakonskega predloga in uvodnega gradiva, kjer je to izpostavljeno. Samo besedilo pa v tem ne vsebuje posameznih določb, tako da tudi sam namen je treba dodatno ustrezno pojasniti. 1. člen predloga zakona na tem mestu ni ustrezen. Predlagane rešitve naj bi za nazaj segale do leta 2023, katera ureditev pa naj bi veljala po uveljavitvi tega zakona, pa ni popolnoma jasno. Ali naj bi za naprej ta odmerni odstotek veljal do uveljavitve zakona nekega ZPIZ, ki bi ga dvignil, saj gradivo gradi o veljavnem zakonu. Torej se lahko sklepa, da bi bile upoštevane določbe veljavnega ZPIZ 2, Kot je bil lani spremenjen ZPIZ 2-O, po katerem pa naj bi se po preteku prehodnega obdobja odmerni odstotek ustalil na 70 procentov. Omenila sem že, da po oceni naše službe predlog zakona ni skladen s 155. členom Ustave, ki prepoveduje povratno veljavo zakona. Kljub temu, da se predlagatelj ureja odpravo zatrjevanja krivice, ki se nanaša na nižji odmerni odstotek, tega po mnenju službe ne pojasni ustrezno. V gradivu namreč ni navedeno, kakšna pravna podlaga vsega pokojninskega zavarovanja je veljala tekom spornih oziroma navedenih let, saj gradivo govori izključno o višini odmernih odstotkov. Pri tem gradivo ne upošteva razlike tudi med drugimi upokojitvenimi pogoji, ki so veljali tedaj in kot v bistvu veljajo po veljavni zakonski ureditvi tudi danes. Predvsem je tu bila mišljena različna starost, ko zavezanec izpolni pogoje za starostno upokojitev, ki, kot vemo, se konstantno viša. Ob tem bi bilo treba upoštevati tudi pokojninsko dobo, referenčno obdobje, možne dokupe delovne dobe, prehodna obdobja, siceršnje maluse in bonuse in tako naprej, o tem je govoril tudi državni sekretar pred menoj. V bistvu pa predlog zakona nasprotuje dejstvu, da je vsakokrat veljavni ZPIZ, ki tvori sistemski zakon na področju pokojninskega zavarovanja, urejal celotni sistem posameznih faktorjev, ki so se v danem trenutku upokojitve upoštevali za izračun pogojev za upokojitev in tudi višino pokojnine. Zato je bilo treba pojasniti tudi, zakaj predlagatelj izpostavlja zgolj obdobje po uveljavitvi osnovnega ZPIZ 2 do leta 2023, ne pa tudi obdobje pred in po tem roku.

Nadalje je razumeti, da se predlagane rešitve nanašajo le na odmero starostne pokojnine, ker pa ZPIZ 2 ureja tudi druge vrste pokojnin, med njimi tudi predčasno poklicno, vdovsko in tako naprej, na katere pa se predlog zakona ne nanaša. Sklepati se da, da so bile tudi tem prejemnikom teh pokojnin z nižjim odmernim odstotkom povzročene zatrjevane krivice, ki jih želi odpraviti predlog zakona. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da bi se na ta način prejemnikom teh pokojnin povzročile nove krivice v odnosu do upokojencev, ki jih obravnava ta predlog zakona. A, kot je bilo že rečeno, predlagatelj se v gradivu tudi sklicuje na kršitev 14. člena Ustave, je po našem mnenju precej pavšalno. Po drugem odstavku tega člena namreč načelo enakosti pred zakonom pomeni, da so vsi pred zakonom enaki, vendar pa ob izpolnjevanju istih oziroma enakih pogojev. V svoji zelo obširni ustavno sodni judikaturi, Ustavno sodišče je to ustavno načelo že jasno opredelilo, kar je ZPS pojasnila v pisnem mnenju in ga tukaj niti ne bi ponavljala.

Zdaj, prepoved diskriminacije pa določa prvi odstavek 14. člena Ustave. Ta poudarja, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake temeljne pravice in svoboščine, ne glede na katerokoli osebno okoliščino. Nekatere od njih izrecno našteva. Vendar pa ta ustavna določba ne prepoveduje, da bi nekatere skupine imele več pravic kot druge, če je to objektivno utemeljeno. Tako v slovenskem pravnem redu na določenih področjih, poleg žensk, ki so izpostavljene v tem primeru, več pravic uživajo tudi nekatere druge skupine, na primer otroci, invalidi, pripadniki narodnih manjšin, pripadniki vojske, policije in tako naprej, kar vse sodi v obseg tako imenovane dovoljene pozitivne diskriminacije.

Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi, da je predlog zakona izrazito podnormiran, to pomeni, da ne ureja vsega, kar bi moral. Zgolj za ilustracijo: v zakonskem predlogu ni določbe, ali naj bi upokojenci, ki jih ta predlog zakona naslavlja, sami vlagali zahtevke za proračun. kdaj bi jih vlagali, kako bi jih vlagali, s kakšno dokumentacijo in tako naprej, ali pa naj bi bila to naloga Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi jo moral izvesti po uradni dolžnosti.

Nadalje, predlog zakona ne predvideva poračunov prispevkov, to so zneski, ki so jih zavezanci za plačilo prispevkov plačali v korist zavarovancev, obvezno ali poklicno zavarovanje in so se upoštevali pri določanju pravic iz zavarovanja. Smiselno enako velja za obvezni zdravstveni prispevek. Sam 7. člen predloga zakona, ki govori o tako imenovanih izračunih in poračunih, je sam po sebi nedoločen, saj bi moral ravno zakon določno urediti, kaj se pri njih upošteva. Načeloma se pokojnina obdavči z dohodnino nad določenim zneskom, vendar pa v tem primeru ni jasno niti, ali naj bi se pri obdavčitvi upoštevala trenutno veljavna dohodninska ureditev ali tista, ki je bila veljavna med obravnavanimi leti.

Zdaj, kateri še so davki, kot to navaja obrazložitev, poleg dohodnine mišljeni, tudi ni jasno in se ne da izluščiti. Očitno je, da predlagatelj ne upošteva drugih elementov poleg že prej navedenih, ki vplivajo na odmero in višino pokojnine, kot so to tudi na primer izredne uskladitve, morebitni varstveni dodatki, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, od leta 2025 tudi za dolgotrajno oskrbo oziroma do vseh drugih dodatkov, ki so jih morebitni upravičenci po tem predlogu zakona prejeli zaradi prenizkih pokojnin. Seveda je treba upoštevati, da naslovniki niso samo socialno ogroženi upokojenci, ampak tudi tiste osebe, ki imajo izredno visoko pokojnino, saj so tekom let dosegale izredno visoke dohodke. Določno pa bi bilo treba opredeliti tudi, ali se tudi druge pokojninske olajšave, kot je na primer seniorska, upoštevajo v tem poračunu ali ne.

Zdaj, v svojem pisnem mnenju je Zakonodajno-pravna služba zapisala še konkretne pripombe k posameznim členom, kjer je v bistvu opozorila na neustreznost posameznih določb in podala sugestije za njihovo spremembo. Te sugestije so bile tudi minorne naprave, kot je to na primer napačna označitev 2. člena. Kljub temu pa na predlog zakona ni bil vložen noben amandma. Hvala lepa.