Hvala za besedo, pozdravljeni. Torej, Vlada Republike Slovenije je v novembru prejela predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskam upokojencem, ki so se upokojili v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022. Državnemu zboru Republike Slovenije ga je predložila skupina 5000 volivk in volivcev. Predlog zakona po vsebini naslavlja vprašanje odmernih odstotkov za moške. V obdobju od 1. januarja 2013, torej od začetka veljavnosti Zpiz 2 do 31. decembra 2022, ko je prišlo do izenačitve odmernih odstotkov za moške in ženske na 63,5 odstotka za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe. Predlagatelj navaja, da naj bi se navedena kategorija upokojencev v tem obdobju upokojila z odmernim odstotkom, ki je bil v Zpiz 2 od začetka njegove uveljavitve naprej za moške določen v višini 57,25 odstotka za polno pokojninsko dobo ali zmanjšan za 1,25 odstotka za vsako manjkajoče leto delovne dobe v primeru starostne upokojitve z izpolnitvijo pogoja 65 let starosti. Tudi za ženske naj bi bil po navedbah predlagatelja odmerni odstotek v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. 12. 2017 nižji od 63,5 odstotka. S sprejemom Zpiz 2 naj bi po navedbah predlagatelja Državni zbor Republike Slovenije kršil Ustavo Republike Slovenije in hkrati evropsko direktivo o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti. Poleg vsebine, ki se nanaša na domnevno krivični odmerni odstotek pa se v predlogu zakona na kratko in precej pavšalno urejata še dve vsebini, in sicer možnost dokupa dodatne delovne dobe iz naslova izobrazbe, ki naj bi bila ponovno omogočena v letu 2023, pri čemer v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. 12. 2022 ta možnost po navedbah predlagateljev naj ne bi obstajala. In pa poračun dodatka za nadaljnje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, ki naj bi se ponekod neupravičeno priznaval le v višini 20 odstotkov namesto 40 odstotkov.

V zvezi s samim predlogom zakona Vlada meni, da je vsebina predloga zakona nejasno in neustrezno obrazložena, predvsem pa, da zelo parcialno posega v sistemski pokojninski zakon, kar je nedopustno z vidika ustavnih načel in tudi z vidika sistemske urejenosti področja. Podobno mnenje je podala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Torej, Vlada si prizadeva, da je pokojninski sistem pregleden, pravičen, vzdržen in zaupanja vreden za starejše in za mlajše generacije in za tiste generacije, ki bodo v sistem šele vstopile. Spremembe pokojninske zakonodaje morajo biti izvedene premišljeno in predvsem ob širšem družbenem soglasju na podlagi posvetovanja s socialnimi partnerji in vsemi drugimi skupinami, ki jih ta zadeva in predvsem morajo temeljiti na načelih na katerih temelji naš pokojninski sistem.

Če torej upokojeni obdobje od leta 2013 do 22 spremembo odmere od leta 2020 naprej dojemajo kot krivico, bi to posledično pomenilo, da bi vsaka sprememba na bolje v okviru pokojninske zakonodaje vedno pomenila novo krivico za vse tiste, ki te niso bili deležni. Ampak na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja velja temeljno pravilo, da se pravice iz tega naslova uveljavljajo po predpisih in pod pogoji, ki veljajo v času nastanka zavarovalnega primera, torej v času, ko upravičenec lahko uveljavi pravice iz zavarovanja. Ko izpolni z vsakokratno zakonodajo določene pogoje za pridobitev pravice, ki veljajo v času njegove odločitve, da zapusti trg dela, in se upokoji. Ugotavljanje pogojev za uveljavitev posamezne pravice in določitev odmere sta tako odvisna od tiste zakonodaje, ki je veljavna v času njene uveljavitve. Uveljavitev pravice pa je v izključni odločitvi zavarovanca, torej kdaj bo to in ali bo to pravico uveljavljal. Poleg tega višina pokojnine ni odvisna samo od odmernega odstotka, odvisna je tudi od višine pokojninske osnove in nanjo vpliva tudi dinamika sprememb v zavarovanju in prekinitev med celotno aktivno dobo, način valorizacije osnov. Na višino odmerjene pokojnine vplivajo tudi osebne okoliščine, ki jih zavarovanec v določenem obdobju lahko uveljavi za odmero pokojnine v celotnem obdobju veljavnosti zpiz dva pa niso veljale za vse. Taka je na primer, taka okoliščina je dodatni odmerni odstotek za skrb za otroke pri moških. Torej poseg v zakon, ki bi spreminjal samo 1 parameter, ki vpliva na višino pokojnine bi bil zelo, kot rečeno, parcialno in nedomišljen, ker bi spreminjali samo 1 parameter. V omenjenem obdobju, torej od 2013 do 2022, se je spremenilo tudi referenčno obdobje, torej število let, ki se upoštevajo za izračun osnove. In zdaj, če bi želeli izenačiti pogoje, ker je zatrjevana diskriminacija, torej če bi želeli izenačiti pogoje vsem upokojencem od leta 2013 do konca 2022, bi morali upoštevati tudi ta vidik in ponovno odmeriti vsem pokojnino, vsem upokojenim v tem obdobju. In pri tem je možno, da pri nekaterih upokojencih zaradi drugačnega referenčnega obdobja možnosti uveljavljanja skrbi za otroke, pa tudi zahtevane pokojninske dobe za polno pokojnino, pri nekaterih je bila kljub višjemu odmernem odstotku pokojnina odmerjena nižje. Poleg tega se postavlja vprašanje, kaj je z izrednimi uskladitvami, ki so jih bili v višjem odstotku deležni prav tisti, ki so bili upokojeni. v obdobju, ki ga navaja predlagatelj zakona.

Naslednje vprašanje, ki je bilo prav tako naslovljeno na ministrstvo od vložitve tega predloga zakona je, zakaj se izenačenje opravi samo za upokojene od leta 2013 naprej. Upokojeni po ZPIZ 1, torej pred 1. 1. 2013, so imeli celo iz leta v leto nižji odmerni odstotek. Zaradi pravil usklajevanja pokojnin pa se je lahko celo že odmerjena pokojnina znižala. Kar pomeni, da bi s sprejemom takega zakona, kot je danes predlagan, dejansko ustvarili krivico, ker bi z istim zakonom neenako obravnavali upokojence po ZPIZ 1 in upokojence po ZPIZ 2. Glede predlogov za spremembo glede ureditve dokupa dodatne delovne dobe iz naslova izobrazbe in glede poračuna dodatka za delo po izpolnitvi pogojev z vidika Vlade pojasnjujemo, da sta oba predloga nejasno in nedoločno zapisana po sami vsebini, torej iz samih predlogov ni mogoče sklepati, da je predlagatelj zakona popolnoma seznanjen s temi temeljni instituti pokojninske zakonodaje, bodisi v obstoječem bodisi v predhodnih zakonih. Namreč iz zakonodaje ne izhaja nobeden od navedenih dveh ukrepov, ki naj bi jih takšna sprememba ureditve dokupa lahko sanirala.

Tudi zagovornik načela enakosti v svojem mnenju iz leta 2021 ugotavlja, da v tem primeru ne gre za diskriminacijo. ker do razlik ni prišlo zaradi osebnih okoliščin, ampak zaradi veljavne sprejete zakonodaje, ki je veljala v posameznih letih. Če bi torej takšne spremembe označil za krivice, bi to pomenilo, da bi bilo treba opraviti ponovno odmero vseh pravic vsakič, ko se te spreminjajo. Torej po tem takem bi morali postopoma od leta 2028 do 35. Vsako leto ponovno odmeriti vse pokojnine za nazaj, tako da bodo leta 2035 za nazaj odmerjene v višini 70 procentov, kar je odmerni odstotek. ki bo po zdajšnjem, zdaj veljavnem zakonu veljal od leta 2035 naprej. Torej, ali se je tudi vsem upokojencem pred leta 2025 zgodila krivica, ker niso prejeli zimskega dodatka, od leta 2025 naprej ga upokojenci prejemajo. Ali se je zgodila krivica vsem, ki so pred letom 2020 kupili vozovnico za javni potniški promet. Torej, še enkrat, ne moremo vsakič, ko se zakonodaja spremeni na bolje, vse, kar je bilo prej, označiti za krivico.

ZPIZ 2 je bil sprejet v okoliščinah družbenih, gospodarskih, tudi političnih, ki so veljale leta 2012 in 2013. Zaradi teh okoliščin, gospodarska kriza, demografske spremembe je prišlo tudi do sprememb pokojninske zakonodaje. In te okoliščine so negativno vplivale, res je, na upokojene takrat in tudi na druge skupine prebivalstva. Visoka brezposelnost takrat je pomenila, da marsikdo ni dobil službe ali pa mora sprejeti službo za nižje plačilo ali pa mora sprejeti službo v slabših pogojih v prekarni obliki. Zamrznjene so bile plače. Vse to bo vplivalo na pokojninske osnove teh skupin. So potem takem tudi oni doživeli krivico, ki bi jo bilo treba z zakonom nazaj popravljati? In ker zanje ni ukrepa, bi tudi s tega vidika sprejem predlaganega zakona pomenil krivice. Torej, sprejem tega zakona po mnenju Vlade ni ustrezna pot za urejanje tistih, položaja tistih upokojencev, ki imajo pokojnino odmerjeno po velja takrat veljavnem Zpiz 2 in morda menijo, da je ta prenizka. S tem zakonom bi dejansko ustvarjali krivice, neenako obravnavo in izluščili temelje našega pravnega reda. Kot družba si prizadevamo, da solidarno pomagamo ljudem v socialni, materialni stiski, to velja tudi za upokojence, ampak ta zakon ni ustrezen način za reševanje tega vprašanja. Torej, zaključimo lahko, da je vsebina predloga zakona nejasno, neustrezno obrazložena in parcialno nedomišljeno posega v institute sistemskega pokojninskega zakona, zato Vlada predlogu nasprotuje. Hvala.