Hvala lepa, lepo pozdravljam vse poslanke in poslance, vse goste, ministrico. Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo kar tudi s strokovnim odborom pregledali predlog zakona o divjadi in lovstvu. Naj uvodoma poudarim, da na Kmetijsko gozdarski zbornici podpiramo vsak predlog zakonodaje, ki izboljša stanje lovcev v naši državi, kajti vemo, da imamo na področju kmetijskih zemljišč in gozdov vse večje težave zaradi škod po divjadi in zato vsaka sprememba, ki bo pripomogla k temu, je izjemno dobrodošla. Vendar pa smo ravno tako malo zadržani že tudi na podlagi mnenja, s katerim se tudi na zbornici strinjamo z Zakonodajno-pravne službe in moram reči, da smo bili tudi z Lovsko zvezo, v kar močnem kontaktu pri pregledu tega predloga zakona in se bom dotaknil morda res samo dveh vprašanj, torej trajanje koncesij in pa urejanja z nepremičninami.

Na nek način smo kar zadržani do takšnega načina podaljšanja koncesij iz 20 na 30 let v času trajanja koncesij. Mi nimamo težav, če se v zakonu napiše, vendar ob naslednji koncesiji, ob naslednjem koncesijskem obdobju. Zakaj? Prvič, pridružujemo se res mnenju Zakonodajno-pravne službe, ampak da damo še eno misel. Tudi po naših informacijah se na terenu vendarle že nekatere lovske družine pripravljajo, nove lovske družine. Pripravljajo na to, da bi pa morda po poteku koncesijskega obdobja tekmovale za pridobivanje koncesij. Kar pomeni, da se v lovske družine včlanjujejo predvsem lastniki kmetijskih zemljišč in lastniki gozdov, ki so že v obstoječem točkovalniku, potem lahko lovska družina dobi večje število točk oziroma večjo možnost za to, da s koncesijo pridobi upravljanje lovišča. Kar pomeni, sedaj je ta trud kar naenkrat zamaknjen za naslednjih deset let. Koncesije potečejo leta 2029, 20 letne koncesije, to se sedaj premikajo na leto 2039. In takšno lahkomiselno spreminjanje koncesijskega obdobja je zaskrbljujoče. Okej, zdaj podaljšujemo, morda bo pa jutri prišel nov zakon, s katerim bomo skrajševali. In zato menim, da ni prav, da v času obstoječega koncesijskega obdobja spreminjamo koncesijsko obdobje. Nimamo pa težav, ponavljam, če v zakon zapišemo, da po poteku koncesijskega obdobja napišemo 30 letnik koncesije ali 50, meni je vseeno. Zato, ker nismo enaki, torej nismo enaki pred zakonom vsi, ki bi si morda želeli tudi upravljati z lovišči oziroma pridobiti koncesijo. Nenazadnje na terenu tudi kar nekaj želja po novih območjih in tako naprej. Kot verjetno veste je bila tudi ena sprememba še v času prejšnje vlade za to, da se celo novo lovišče ustanovi in tako naprej, ki je pa potem ta vlada to z enim omnibusom enostavno samo presekala. Tega ni bilo več. Torej, na terenu se marsikaj dogaja. Torej ni tako stanje enostavno, da bi rekli, bomo to podaljšali, pa bomo vsi za. Imamo tudi nekatere lovske družine, kjer se kmetje in lastniki gozdov včlanjujejo za to, da bodo in to si želimo, želimo si zato, ker kmetje in lastniki gozdov bodo zagotovo najbolj učinkovito upravljali tudi z divjadjo in branili svoje pridelke pred škodami, ker so lovci, ki so lastniki kmetijskih zemljišč, zagotovo veliko bolj zagnani, kot pa nekdo, ki pride iz bloka in je član lovske družine - pa nobenega ne podcenjujem, daleč od tega -, ampak vendarle, kmet bo branil svojo površino, svojo njivo ni dileme.

No, in ravno bi se navezal tudi pri urejanju nepremičnin tudi na to koncesijsko obdobje, kot je že gospod Kovšca, predsednik Lovske zveze omenil. Lovci želijo investirati zato, da bodo lahko zadostili vsem sanitarnim pogojem, Hasapu in tako naprej. Zakonodaja se tudi tukaj zaostruje. In kot pravim, lahko danes lovcem obljubimo 30-letno koncesijo, ob letu / nerazumljivo/ lahko skrajšamo koncesijo na deset let, investicija bo pa narejena, ki jo bo moral nekdo odplačati. Torej ta povezava je kar pomembna tudi po našem mnenju in celo menim, da in podpiram tukaj tudi gospoda Kovšco, pri na nek način boju za to, da se pri teh zemljiščih vendarle vrnemo na neko stanje, ki je morda, kot ste že tudi predlagatelji omenjali, veliko bolj pošteno kot je to. Razumem ta vmesni korak, moram reči, da ga razumem in verjamem, da bo, če bo zakon sprejet, morda v nekaterih primerih celo dobronameren. Nimam težav s tem. Pa vendarle glede na to, da je vložena ustavna presoja bi se vendarle splačalo počakati, da Ustavno sodišče svoje pogleda, odloči in se na podlagi te odločbe, odločitve potem ponovno presoja. Ravno tako vemo, da se vlagajo tožbe tudi s strani sklada kmetijskih zemljišč za prenose teh zemljišč, torej tožbe proti lovskim družinam za prenose teh zemljišč torej v, naj rečem, pravnem tako zmedenem stanju je takšna rešitev lahko rešitev, okej, kakorkoli, lahko je pa tudi malo rokohitrska rešitev. In zato bi se tukaj pridružil mnenju Lovske zveze. In na nek način tudi glede na to, da Lovska zveza tega ne podpira mislim, da ni težko potem tudi zbornice reči, da tukaj sledimo temu mnenju ne samo lovska zveza, tudi Državni svet in tudi Zakonodajno-pravna služba torej je tukaj kar nekaj argumentov. Ponavljam pa, razumem pa namero, razumem pa namero, ki je bila dana za spremembo tega zakona, za tudi pri zemljiščih za urejanje, za urejanje teh razmerij. Nedavno smo tudi na tem istem odboru že o tem govorili na predlog enih drugih poslancev, poslancev SDS takrat, da bi urejali te nepremičnine zato, da bi pomagali lovskim družinam, ker to je ključno, lovske družine potrebujejo te površine za to tudi pasišča, da se zmanjšajo pritiski divjadi na kmetijska zemljišča in tako naprej. Torej, absolutno to potrebujemo v tem prostoru. Ta zemljišča so res nepomembna za samo kmetijsko rabo in bi bilo verjetno res smiselno enkrat reči bobu bob tudi pri tem vprašanju in dokončno rešiti ta problem, kot ga je tudi gospod Kovšca izpostavil. Hvala lepa.